Poslancem manj nadomestil

Ljubljana - Prenavljanja bolnišnice Franja ne bi smeli ustaviti, poslanci pa bi po končanem mandatu sicer lahko prejemali nadomestila, vendar bistveno krajši čas kot zdaj. Tako pravi javno mnenje, kot ga je pokazala Delova anketa. Mnenja o tem, koliko naj javnost izve o zdravstvenem stanju vodilnih politikov, pa so različna.

Bi morala biti javnost seznanjena z zdravstvenim stanjem najpomembnejših politikov, ki vodijo državo? Mnenja sodelujočih v tokratni anketi so razdeljena skoraj na pol. Da bi javnost morala biti seznanjena, je odgovorilo 48,5 odstotka vprašanih, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 46,3 odstotka.

Zanimivo je, da je pri tem vprašanju opazna razlika v odgovorih med moškimi in ženskami. Da bi morala biti javnost seznanjena, meni 59 odstotkov moških, medtem ko 55 odstotkov žensk meni, da to ni potrebno. Skupina, ki jo najbolj zanima zdravstveno stanje politikov, so anketiranci, stari od 66 do 75 let; od teh jih je na gornje vprašanje pritrdilno odgovorilo kar 63 odstotkov.

Ker so enako vprašanje v eni od Delovih anket postavili že pred tremi leti, lahko primerjamo, kako se je odnos do tega vprašanja spremenil skozi čas. Pred tremi leti je bilo opazno manj takih, ki so pričakovali podatke o zdravstvenem stanju vodilnih politikov: 41,8 odstotka. Večina, 54,8 odstotka, pa je na vprašanje odgovorila negativno.

Druga tema, ki so se je lotili v tokratni anketi, so poslanska nadomestila. Država za nekdanje poslance in ministre, ki še niso našli zaposlitve, za bruto nadomestila porabi 200.000 evrov na mesec. Anketirane so vprašali, ali se strinjajo s predlogom, da bi morali nadomestila prejemati krajši čas in manjše zneske. Po pričakovanjih je velika večina odgovorila pritrdilno, takih je bilo 91,1 odstotka vprašanih. Nikalni odgovor jih je dalo 6,5 odstotka.

Za podrobnejšo razjasnitev pa so anketiranim zastavili še eno vprašanje: kakšno bi bilo po njihovem mnenju ustrezno obdobje prejemanja nadomestil. Proti pričakovanjem najpogostejši odgovor ni bil, da sploh ne potrebujejo nadomestil; tako je odgovorilo le 11,5 odstotka vprašanih. Največ, skoraj polovica, 45,4 odstotka vprašanih je kot ustrezno obdobje prejemanja nadomestil navedlo tri mesece, slaba tretjina, 30,5 odstotka, pa šest mesecev. Za devet mesecev se jih je odločilo 0,7 odstotka, za eno leto, kot je zdaj veljavna ureditev, pa 7,9 odstotka. Anketiranci torej ne nasprotujejo temu, da bi poslanci po končanem mandatu nekaj časa prejemali nadomestila, moti pa jih nesorazmerno dolgo obdobje, ko ta nadomestila prejemajo.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na predlog predsednice NSi Ljudmile Novak, da bi morali zaradi krize ustaviti prenavljanje bolnišnice Franja. Ta predlog, kot se je pokazalo, nima široke podpore. Da se strinjajo s predlogom, je odgovorilo 28,9 odstotka vprašanih, zavrnilo pa ga je skoraj dve tretjini anketiranih, 62,9 odstotka.

Iz ponedeljkove izdaje Dela