Poslanci o poslovanju RTV Slovenija in črpanju EU sredstev

Ljubljana - Poslanci so končali razpravo o podfinanciranosti Radiotelevizije (RTV) Slovenija in poročilu nadzornega sveta RTVS za leto 2008. V razpravi so poslanci koalicije trdili, da je poslovanje RTV neracionalno, poslanci SDS pa so poudarjali, da gre za "revanšistično obravnavanje javnega zavoda", ker je javna radiotelevizija poslovala pozitivno. Po mnenju poslanca SD Dušana Kumra je bil DZ pred tremi leti zlorabljen za obračun s tedanjim vodstvom RTV. "Toliko o različnih vatlih in različnih pogledih v terminskem razmaku treh do petih let," je poudaril. Omenil je tudi pismo Sindikata novinarjev Slovenije o honorarnih sodelavcih RTV. Kot je poudaril, "programa RTV, tisto, kar jaz vidim preko ekrana, brez novinarjev ni. Lahko pa je brez vodstva in teh organov".

Zato bi, tako Kumer, vodstvo RTV moralo vzpostaviti dialog s honorarnimi novinarji na javni radioteleviziji in z njimi doseči neko soglasje. "Nisem prepričan, da se vodstvo RTV zaveda tega problema," je ocenil. Meni namreč, da vodstvo RTV ta problem "pometa pod preprogo".

Petan očital koaliciji, da blati vse kar jim je na poti

Rudolf Petan (SDS) je opozoril, da se tako "revanšističnega obravnavanja javnega zavoda" ne spomni niti "iz onega, prejšnjega sistema". Razlog je po njegovo izključno v tem, da je nadzorni svet zapisal, da je poslovanje RTV pozitivno.

Koaliciji je Petan očital, da želi zamenjati vodstvo javnega zavoda, za kar ima po njegovo sicer vso pravico. "Samo ni treba, da sedaj v tem okviru poblatite vse, kar vam je na poti," je dodal. Tako Petan ne bi bil presenečen, če bo v naslednjih dneh slišati, "da so se na RTV ustavili policisti ali pa avtobus kriminalistov, ki nekaj raziskujejo. In potem bodo seveda v soju žarometa odnesli kup neke dokumentacije".

Vodja poslanske skupine Zaresa Cvetka Zalokar Oražem je povedala, da danes govorijo o tem, "kakšni so pravzaprav učinki in rezultati tako imenovanega Grimsovega zakona na tako imenovani Grimsovi televiziji". Vprašala se je, ali je sedaj televizija bolj kvalitetna in ali je v njenih programih več kulture. "Imamo pomisleke," je poudarila.

"Moram reči, da vsaj pri meni nadzorni svet RTV ne uživa zaupanja," je dejala vodja poslancev Zaresa. Po njenem mnenju imajo pravico to tudi povedati. Kot pravi, jo čudi, da "se razvija razprava, ki pravi, da gre za pogrome. Vedno imamo pravico soditi o tem, ali se ta denar, ali se prispevek RTV troši racionalno in smiselno," je še poudarila.

"Nizka naročnina ne sme biti opravičilo za slabo realizacijo"

Poslanec SNS Silven Majhenič pa meni, da nizka naročnina ne sme biti opravičilo za slabo realizacijo. Po njegovo se je nekontrolirana poraba sredstev za plače zaposlenih in za pogodbene sodelavce odražala na krčenju določenih programskih vsebin, finančna podhranjenost pa je bila zagotovo prisotna. "Seveda pa ni bilo zaznati podhranjenosti kulturne vsebine," je dodal.

Poslanci SLS so razpravo obstruirali.

Poslanci bodo o sklepih pri tej točki glasovali danes zvečer v okviru glasovanja. Med drugim bodo glasovali o tem, da DZ računskemu sodišču predlaga revizijo poslovanja RTVS v letih 2005-2008.

V DZ znova razprava o črpanju evropskih sredstev

Ljubljana - Poslanci v DZ znova razpravljajo o problematiki črpanja sredstev EU na podlagi poročila računskega sodišča o sredstvih EU v zaključnem računu državnega proračuna za leto 2007, potem ko so o tem sklepe sprejeli že na tretji redni seji marca. Medtem ko koalicijski poslanci to označujejo za nesmisel, so opozicijski poslanci kritični predvsem do vlade.

Breda Pečan je tako v imenu poslanske skupine SD povedala, da gre za izgubo časa, saj je DZ že enkrat ugotovil, da je bilo črpanje zelo slabo. To je po njenem prepričanju le celjenje ran tistih, ki v štirih letih niso imeli rezultatov. Sklepov komisije ne bodo podprli.

Cveta Zalokar Oražem je v imenu poslanske skupine Zares zatrdila, da je izjemno nenavadno, da se DZ že drugič ubada z isto temo. Na tem vprašanju se po njenih navedbah želi z neprestanim obujanjem razprave le stalno poudarjati, kako dobro je delovala prejšnja vlada in kako dobra popotnica je njeno delo za novo vlado. Zalokar Oražmova je povedala, da so bile že v marčni razpravi ugotovljene številne pomanjkljivosti sistema črpanja sredstev EU, od takrat pa so novi ni novi podatki te ugotovitve le še podkrepile. Očitno bo imel DZ stalne seje o tej problematiki, dokler ne bo potrdil resnico, ki jo želi prikazati SDS, je dejala in pri tem povedala, da državni zbor ne more sprejeti drugačnih sklepov od tistih, ki jih je že sprejel.

Anton Anderlič je v imenu poslanske skupine LDS zatrdil, da je ponavljati glasovanje nesmiselno. Anderlič je prepričan, da bi bili v Sloveniji pri črpanju sredstev EU bolj uspešni, če bi bili bolj organizirani, če bi razpise objavljali bolj načrtovano in če bi imeli organ, ki bi bdel nad črpanjem sredstev EU. Anderlič je povedal, da je imela Slovenija v prejšnjem mandatu vse možnosti za to, da vzpostavi bolj učinkovit sistem, a da se sedaj za nazaj ne da popraviti razmer. Poslanska skupina LDS je prepričana, da lahko vlada sedaj z obstoječimi izkušnjami in lahko naredimo spremembe v smeri skupnega nadzornega organa. Po mnenju Anderliča bi morali danes govoriti o projektih, o prihodnji politiki in razvojnih usmeritvah za črpanje sredstev EU, saj se je zastonj ozirati na prejšnji mandat.

Anton Urh je v imenu poslanske skupine DeSUS dejal, da pričakujejo povečanje dinamike porabe sredstev EU, in to predvsem na projektih izgradnje okoljske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture. Za DeSUS je pomembno predvsem, da se pogleda naprej in zagotovi pravočasna priprava razpisov, zmanjša zapletenost administrativnih postopkov, analizira vzroke za neuspešne prijave na razpise, odpravi probleme pri financiranju, saj je lastni delež soudeležbe občin visok, še posebej za manjše, finančno podhranjene občine, obenem pa traja dolgo časa, da se opravijo povračila. DeSUS je prepričan tudi, da evalvacija odobrenih projektov glede na razvojne prioritete šepa.

Zvonko Černač je medtem v imenu poslanske skupine SDS dejal, da današnja razprava res ni potrebna, vendar pa so zanjo odgovorni poslanci koalicije, ki so v začetku leta zahtevali nujno sejo komisije DZ za nadzor javnih financ o tej tematiki, nato pa preprečili, da bi na tretji redni seji marca razpravljali o predlogih komisije, zaradi česar je DZ takrat glasoval le o sklepih odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po prepričanju poslanske skupine SDS se moramo pogovarjati predvsem o tem, kako bo vlada sredstva EU izkoristila v prihajajočem obdobju, potrebno pa jih je začeti koristiti takoj. Černač je povedal, da je vedno moč delati bolje in bolj uspešno, pri tem pa opozicija v polnosti podpira vlado. Ne podpira pa sklepov, ki jih je DZ sprejel marca, saj ga ti postavljajo v položaj neke vrste preiskovalca.
Po navedbah Černača ima Slovenija v finančni perspektivi 2007-2013 na voljo zgodovinsko visoko vsoto sredstev EU, vprašanje pa je, ali jih bo znala nova vlada optimalno izkoristiti za razvoj, še posebej v trenutku gospodarske krize. Dosedanje izkušnje ne govorijo v prid tega, je zatrdil. V času recesije bi morali biti po besedah Černača priča številnim razpisom, a so projekti, ki so v teku, še vedno zgolj posledica dejavnosti prejšnje vlade. Problem je pomanjkanje dejavnosti sedanje vlade, čeprav so vse podlage za črpanje dane, je prepričan Černač, ki je vlado pozval, naj izkoristi dobre podlage, ki ji jih daje delovanje prejšnje vlade.

Janez Ribič je v imenu poslanske skupine SLS medtem zatrdil, da vladajoča koalicija z neodgovornimi izjavami o slabem črpanju sredstev EU dejansko seje nemir med državljane, namesto da bi delovala pomirjevalno. Omeni izjavo evropske komisarke za regionalno politiko Danute Hübner, ki je v začetku marca dejala, da ob upoštevanju predplačil, ki jih Slovenija dobi iz proračuna EU, Slovenija ni neto plačnica v proračun EU. "Predplačila so denar, ki pride iz proračuna EU, in ni razloga, da ga ne upoštevamo kot denarja, ki je prenesen v slovenski proračun. Če upoštevamo predplačila, niste neto plačnica," je takrat poudarila Hübnerjeva. Ribič je zaskrbljen, da je v času nove vlade stanje na vseh operativnih programih - krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvoja človeških virov in razvoja okoljske ter prometne infrastrukture - ostaja enako in da ni napredka. Vlada je v tem času po njegovih besedah sprejela le sklepe, da je potrebno pristopiti k nadaljnjemu delu in naročila le analize, pri tem pa celo umaknila programe, ki so že odobreni. Vlada tudi ni začela obljubljene pozitivne informacijske kampanje o črpanju sredstev EU, ampak s trditvami o slabem črpanju sredstev EU prej negativno kampanjo, ki ima slabe posledice za ugled Slovenije v tujini, slabo pa vpliva tudi na domače porabnike. V SLS so zaradi tega zaskrbljeni, po njihovih informacijah pa je zaskrbljena tudi Evropska komisija.

Miran Gyorek pa je v imenu poslanske skupine SNS medtem izpostavil predvsem problem nadzora. V SNS so namreč prepričani, da je potreben boljši nadzor, saj je sistem dobro zastavljen in je denarja dovolj. Potreben je nadzor nad razpisi projektov - če so pravočasni, če je zagotovljena soudeležba države - in nadzor nad upravičenci, ki se prijavijo, je povedal.