Poslanci sprejeli zakon o medijih

Ljubljana - Državni zbor je z 38 glasovi za in 23 glasovi proti sprejel novelo zakona o medijih, katere namen je med drugim izboljšati pogoje za pluralnost medijev. Novo medijsko zakonodajo so podprli v koalicijskih SDS, NSi in nekateri poslanci SLS, medtem ko so zakonu nasprotovali poslanci opozicijskih LDS in SD ter nekaj poslancev SLS. Glasovanja pa so se vzdržali v SNS in DeSUS.

Državni zbor tako ni upošteval četrtkovega poziva predsednika republike Janeza Drnovška, naj poslanke in poslanci upoštevajo strokovno utemeljena opozorila nevladnih organizacij ter novele zakona o medijih, "ki je v neskladju z evropskim pravnim redom", ne sprejmejo. Drnovškove pomisleke je ministrstvo za kulturo danes zavrnilo. Ministrstvo poudarja, da novela zakona vsebuje množico določb, ki v veliko večji meri kot sedaj veljavni zakon varujejo otroke in mladoletnike pred škodljivimi vsebinami.

Ustavna presoja zakona?

Verjetno se bo našel kak akter, ki bo predlagal ustavno presojo zakona o medijih, je predsednik Drnovšek komentiral sprejem zakona o medijih, ki ga je kljub predsednikovim pozivom danes izglasovala poslanska večina. "Recimo varuh človekovih pravic bi bil lahko takšen naslov," je menil Drnovšek. “Po naši ustavi moram podpisati vsak zakon, ki ga sprejme državni zbor, tako da druge izbire nimam. Tista možnost, ki jo imam, je pač, da opozorim na kakšne slabe rešitve, kot sem tudi v tem primeru storil,” je dejal predsednik.

Gaber: Razgradnja šolskega sistema

Državni zbor je poleg tega s 40 glasovi za in 28 proti sprejel spremembe zakona o osnovni šoli, s katero želi vlada šolam med drugim omogočiti, da v 8. in 9. razredu same izberejo obliko diferenciacije dela z učenci glede na njihove zmožnosti. Novosti v koalicijskih SDS, NSi in SLS pozdravljajo in poudarjajo, da se z vpeljavo možnosti izbire še drugih oblik diferenciacije poleg nivojskega pouka daje šolam večjo avtonomijo. Opozicijski poslanci, pa tudi v koalicijski DeSUS, pa noveli nasprotujejo.

Šolski minister Milan Zver je uvodoma pojasnil, da želijo z omogočanjem različnih oblik diferenciacije povečati kakovost pouka in omogočiti šolam izbiro optimalne rešitve za učence.
Kot predlaga vlada, lahko šola v 4., 5., 6. in 7. razredu pri slovenskem jeziku in italijanskem ali madžarskem jeziku na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku izvaja fleksibilno diferenciacijo. Šola lahko v 8. in 9. razredu pouk organizira z razporeditvijo učencev pri navedenih predmetih v učne skupine, s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev, kot nivojski pouk ali kot kombinacijo navedenih oblik diferenciacije. S spremembo zakona bo učencem omogočeno, da raven zahtevnosti spremenijo ne le ob zaključku ocenjevalnih obdobij, ampak kadar koli med šolskim letom.

Novela zakona opredeljuje tudi, da minister septembra določi štiri predmete, ki bodo marca izbrani kot tretji predmet na posameznih šolah na nacionalnih preizkusih znanja ob koncu osnovne šole. Vsi štirje predmeti se bodo vpisali kot tretji predmet po predhodni pripravi štirih vzorcev, ki bodo odgovarjali celotni populaciji.

Predvsem rešitve glede oblik diferenciacije so razdelile poslanke in poslance. Kot so poudarjali v koalicijskih SDS, NSi in SLS, se sedanjega nivojskega pouka ne ukinja, ampak se šolam dajejo večje možnosti samostojnega odločanja o izvajanju drugih oblik diferenciacije. S tem pa se prinaša tudi večjo kakovost v vzgojno-izobraževalni proces.

Opozicija (+DeSUS) opozarjajo na nasprotovanje stroke

Po drugi strani so v opozicijskih LDS, SD in SNS proti spremembam. Da so te slabe so prepričani tudi v koalicijski DeSUS. Ocenjujejo, da ne gre za manjše spremembe in opozarjajo, da imajo do predlaganih rešitev pretežno odklonilen odnos tudi strokovna javnost in sindikat. Bivši minister za šolstvo Slavko Gaber (LDS) je ocenil, da vodi ministra želja po razvrednotenju nivojskega pouka in da se "pod krinko avtonomije počne demontaža osnovne šole v Sloveniji".

Lažje do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje

Poslanke in poslanci so s 55 glasovi za in dvema proti po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, s katero želi vlada odpraviti določene nepravilnosti, ki so se pokazale med izvajanjem lani sprejetega zakona.

Z uveljavitvijo novele zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje se bo med drugim razširil nabor listin, na podlagi katerega se dokazujeta obstoj pravice do vračila vlaganj in pogodbena vrednost, poleg tega se bodo v krog potencialnih upravičencev lahko vključili tudi tisti, ki nimajo dokazil o sklenjenem pravnem poslu, lahko pa dokažejo vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje.

Po novem prostovoljno članstvo v gospodarskih zbornicah

Državni zbor je s 47 glasovi za in 22 proti sprejel tudi zakon o gospodarskih zbornicah, ki v zbornični sistem uvaja prostovoljno članstvo. Zakon predpisuje postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, hkrati pa nadomešča do sedaj veljavni zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Gospodarska zbornica bo postala svoja pravna naslednica, svoj statut in delovanje pa mora uskladiti v petih mesecih po uveljavitvi zakona. Pravna naslednica GZS bo ostala skrbnica sedanjega premoženja, za katerega bo skrbela do njegove fizične razdelitve, to je najkasneje dve leti po uveljavitvi zakona. Več v novici “Sprejeli nov zakon o gospodarskih zbornicah”.

S spremembami do usklajenosti z evropsko zakonodajo

Poslanke in poslanci so v začetku današnjega zasedanja opravili druge obravnave zakonov o elektronskem poslovanju na trgu ter o biocidnih proizvodih. V drugi obravnavi so se opredelili še do novele zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije ter novele zakona o varstvu novih sort rastlin.