Po osmih letih od začetka izplačevanja dodatka za delovno aktivnost, ki je bil v času gospodarske krize uveden z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo, dodatno nagradili, hkrati pa je bil nekakšen socialni korektiv – denarna socialna pomoč je takrat znašala le 230 evrov, zdaj pa 402 evra –, ga je večina poslancev ukinila. Ljudi po oceni vlade ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.
9964 ljudi prejema dodatek za delovno aktivnost.
Poleg SD, v kateri so opozorili, da so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči pravzaprav zvišali in ne ukinili, so proti spremembam glasovali še v Levici. Poslanci pogodbene partnerice koalicije so po zgledu seje parlamentarnega odbora na začetku meseca, na kateri so kar trinajst ur obravnavali ukinitev dodatka, tudi na včerajšnji seji državnega zbora izrabili vsako možnost za izražanje nasprotovanja. Na različne načine so ponavljali, da gre za protisocialni ukrep, ki bo prizadel najranljivejše. Večkrat so v Levici tudi ponovili, da bo vlada vzela 16 milijonov evrov najšibkejšim, zato da bo najbogatejšim omogočila 136 milijonov evrov davčnih olajšav.
Koalicijo oziroma vlado Marjana Šarca so v Levici obtožili paktiranja z SDS, saj so potrdili tudi njihovo dopolnilo, s katerim so vnesli rešitev, po kateri bi se brezposelni lahko vključili tudi v javna dela, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo. Že na parlamentarnem odboru so v zakonsko besedilo na predlog SDS vključili dopolnilo, po katerem se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, zmožni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.
Če bo državni svet izglasoval veto na spremembe, ki niso bile usklajene s socialni partnerji, koaliciji za ponovno potrditev ne bo zadoščala zgolj tiha podpora opozicije. Zbrati bodo morali 46 poslanskih glasov.
Trije pogoji Levice preslišani
Dodatek za delovno aktivnost je poleg popravljene dohodninske lestvice in predloga odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja le ena od točk, ki naj bi bile ključne pri odločanju zunanje partnerice Levice o nadaljnjem projektnem sodelovanju s koalicijo, ki ji očitajo, da jo vse pogosteje odnaša v desno. Ob napovedi LMŠ, da koalicija ne bo podprla niti njihovega predloga za preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja, za zdaj kaže, da pogoji Levice ne bodo izpolnjeni.
Po sestanku s predsednikom vlade Marjanom Šarcem so se izjave v javnosti na obeh straneh sicer nekoliko umirile, a kot so napovedali v Levici, bodo še pred glasovanjem o proračunskih dokumentih na novembrski seji odločali o nadaljevanju poti s koalicijo. Svoje glasove za to namreč pogojujejo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bodo obravnavali 6. novembra. V primeru njihovega dokončnega odhoda pa bodo, kot nakazujejo v koaliciji, podporo v nadaljevanju najverjetneje iskali enkrat pri eni, drugič pri drugi opozicijski stranki.