Poslanci: Ustanovitev občine Ankaran je protiustavna

Koprski svetniki deklaracijo podpirajo, Andraž Teršek meni, da je predlagana vsebina neprimerna.

Objavljeno
04. junij 2014 11.00
Slovenija, Ankaran, 05.02.2011 - Ankaran. Foto: Leon VIDIC/DELO
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Ustanovitev občine Ankaran je protiustavna, lahko povzamemo deklaracijo, ki jo je pred dnevi podpisalo 21 poslancev in jo vložilo v parlamentarno proceduro. V njej so podporo oziroma pozitivno mnenje deklaraciji včeraj izrekli koprski svetniki, ko so jo na izredni seji podprli s 24 glasovi za in petimi proti.

Koprski svetniki so deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe ustavnega sodišča o občini Ankaran podprli zato, ker so prepričani, da s tem ne bo izvršena njena odločitev, »saj je ustavno sodišče v tem primeru povsem očitno preseglo okvir svojih pristojnosti in poseglo v proces odločanja, ki je po ustavi namenjen državnemu zboru«. Večinoma so mnenja, da državni zbor ne sme dopustiti, da namesto njega odloča neki drug državni organ, in to o zadevah, ki po ustavi spadajo v državnozborsko pristojnost.

Negativni vpliv teritorialne razdelitve Kopra

Teritorialna razdelitev mestne občine Koper bi imela izrazito negativen vpliv na poslovanje in razvoj Luke Koper (to pa ima negativen vpliv tudi na širšo regijo in državo), na strateške nacionalne interese, prizadete bi bile pravice italijanske manjšine, so prepričani koprski svetniki. V deklaraciji med drugim piše, da bi bil z ustanovitvijo občine Ankaran v območje edinega gospodarskega pristanišča vnesen trajen sistemski razdor zaradi nezdružljivih interesov dveh lokalnih skupnosti na istem nedeljivem prostoru koprskega pristanišča, kar se že zdaj izkazuje ob skoraj vsaki odločitvi, ki se tiče tega prostora.

Franco Juri (Zares) ni podprl deklaracije in je zanikal, da bi začetek delovanja ankaranske občine škodil razvoju in obstoju italijanske manjšine: »Nihče ne bo odšel iz skupne države. Gre za administrativno spremembo, kjer bo ključno dogovarjanje in sodelovanje, zato prosim, da ne zlorabljate manjšin.«

Koprski župan Alberto Scheriani je povedal, da ustanovitve ankaranske občine nista podprli niti obalna niti koprska skupnost Italijanov. Občina, ki nima italijanske šole in vrtcev, ne more uresničevati temeljnih pravic manjšine, saj bodo morali otroci narodnosti v drugo občino na šolanje in v vrtec.« Po mnenju Luka Jurija (SD) je razprava o smiselnosti deklaracije danes lanski sneg: »Državni zbor je petkrat ugotovil, da nasprotuje ustanovitvi občine Ankaran. Danes se ne pogovarjamo o vsebini, ampak o institucionalnem konfliktu, ko ustavno sodišče ni spoštovalo ustave. Toda deklaracija je smiselna zato, ker je odločitev ustavnega sodišča neustavna in nima zakonske moči. Sodišče je kršilo načelo delitve oblasti, na ta način bi imeli 'devetumvirat', in ne demokracije.«

Proti deklaraciji so v Kopru glasovali tudi predstavniki stranke Oljka. »Gre za ponovni vdor politike v demokratično izraženo voljo Ankarančanov,« je prepričan Bruno Korasa iz lokalnega odbora stranke Oljka Ankaran. »Poslanci so dali pobudo v državni zbor le poldrugi mesec pred volitvami in v času, ko je parlament že razpuščen in opravlja tekoče posle.«

Bo deklaracija sploh uvrščena na izredno sejo DZ

Strokovnjak za ustavno pravo Andraž Teršek predlagano vsebino deklaracije DZ glede Ankarana ocenjuje za vsebinsko neprimerno: »Ne obravnava temeljnih vsebinskih vprašanj, zaradi katerih se lahko odločbam ustavnega sodišča glede Ankarana očita vsebinska nedoslednost in neprepričljivost, deloma tudi absurdnost. V tem oziru sicer izpostavi zelo pomemben gospodarski problem primera Ankaran, ki ima predvsem zaradi Luke Koper tudi nacionalni ekonomski pomen. A to se mi ne zdi dovolj.« Po njegovih besedah se deklaracija kratko in ustavnopravno površno osredotoča na razmerje med državnim zborom in ustavnim sodiščem. »Pri tem izhaja iz predustavniških in povojnih [2. svetovna vojna] zasnov ustavnega sodstva, ki jih štejem za strokovno zastarele in konceptualno preživete. To pa ne ustreza razvoju sodobnega ustavništva.«

Danes bodo deklaracijo v državnem zboru predstavili člani poslanske skupine Pozitivna Slovenija in pravni strokovnjaki Aleš Zalar, Janez Čebulj, Janez Šmidovnik, Franci Grad in Ivan Kristan. Njeno utemeljenost je pojasnjeval tudi Miro Cerar. Nasprotujejo pa ji Lojze Ude, Rajko Pirnat in Ciril Ribičič. Ali in kako se bo deklaracija sploh uvrstila na katero od izrednih sej državnega zbora, pa naj bi odločili na kolegiju, predvidoma v petek.