Poslanci za omejevanje možnosti ustavnih pritožb

Poslanci državnega zbora bodo največ časa posvetili drugi obravnavi krovnega zakona o romski skupnosti ter splošni razpravi o spremembah zakona o ustavnem sodišču.

Objavljeno
28. marec 2007 16.00
Ljubljana - Državni zbor je današnji del rednega marčevskega zasedanja začel z drugim branjem novele zakona o sodnem registru, ki naj bi zagotovila enostavnejšo in hitrejšo objavo vpisov v sodni register. Poslanci so sejo nadaljevali s spremembami obligacijskega zakonika, največ časa pa bodo danes posvetili drugi obravnavi krovnega zakona o romski skupnosti ter splošni razpravi o spremembah zakona o ustavnem sodišču.

Z njimi se bo po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma predvidoma do konca leta 2008 odpravila večina zaostankov pri delu ustavnega sodišča, ki so nastali zaradi enormnega povečanja pripada zadev. Novela namreč omejuje možnosti vlaganja ustavnih pritožb v tako imenovanih bagatelnih zadevah.

Predlog zakona tudi podrobno ureja vprašanje začasnega nadaljevanja mandata sodnika ustavnega sodišča za primere, ko ni bil pravočasno izvoljen nov sodnik. S predlagano spremembo se uvaja sistem žreba, kot je to v navadi v določenih mednarodnih organizacijah oziroma na mednarodnih sodiščih. Z žrebom določeno, kdo od sodnikov ustavnega sodišča nadaljuje z opravljanjem funkcije, ker novi sodnik ni bil pravočasno izvoljen v državnem zboru.

Poslanci za omejevanje možnosti ustavnih pritožb

Novela zakona o ustavnem sodišču med poslanskimi skupinami uživa široko soglasje, saj se poslanke in poslanci strinjajo, da bo z omejevanjem možnosti vlaganja ustavnih pritožb v t.i. bagatelnih zadevah ustavno sodišče lahko bolj učinkovito. Predlaganim spremembam nasprotujejo le v SNS, v poslanski razpravi pa je bilo slišati tudi razmišljanja o potrebnosti sprememb ustave glede vloge ustavnega sodišča.

Ustanovitev sveta romske skupnosti

Krovni zakon o romski skupnosti pa določa posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Zakon naj bi posegel tudi na področje bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja.

Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki ga bo sestavljalo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Sredstva za delovanje sveta se bodo zagotavljajo v državnem proračunu.

Spremembe novele potrebne zaradi uskladitve z evropsko direktivo

Z novelo zakona o sodnem registru bi objavo vpisov v uradnem listu nadomestili z objavo teh vpisov na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence. Spremembe naj bi bile potrebne zaradi uskladitve z evropsko direktivo glede prilagoditve sodnega registra na elektronsko poslovanje in zaradi uskladitve z zakonom o gospodarskih družbah ter tudi zaradi posodobitve in racionalizacije načina objave vpisov v sodni register.

Z novelo obligacijskega zakonika pa želi vlada doseči več plačilne discipline. Po predlogu bodo obresti nehale teči, ko vsota zapadlih vendar neplačanih obresti doseže glavnico, samo v primeru, da gre za pogodbene obresti. Zdaj to velja tudi za zamudne obresti. Primarna funkcija zamudnih obresti je namreč v tem, da dolžnika, ki pravočasno ne izpolni svoje obveznosti, prisili, da to čim prej stori. Da bi zamudne obresti lahko učinkovito opravljale svojo preventivno funkcijo, mora biti pravna ureditev takšna, da se dolžniku ne splača zamujati s plačilom, meni vlada.

Poslanci v četrtek o soglasju Fakinu

Poslanci bodo v četrtek na rednem marčevskem zasedanju DZ glasovali o soglasju Samu Fakinu za mesto generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Fakin je sicer že prestal prvo oviro pred imenovanjem, saj ga je potrdila mandatno-volilna komisija, ni pa še jasno, ali uživa tudi večinsko podporo državnega zbora. Podporo mu trenutno napovedujejo SLS, SNS in SD, v NSi, LDS, DeSUS in nepovezanih pa bodo poslanci glasovali po svoji vesti. Le SDS se še ni odločila.

Poslanci pa bodo v četrtek razpravljali tudi o predlogu novele zakona o javnih uslužbencih, po kateri bi morebitne zlorabe pravice javnih uslužbencev do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela lahko nadzorovali tudi zasebni detektivi. Prav tako pa bi nadzorovali tudi zlorabe pri bolniških nadomestilih.