Poslanci za ustanovitev preiskave o financiranju managerskih prevzemov

Ljubljana - Poslanke in poslanci zasedanje nadaljujejo z obravnavo zahteve o ustanovitvi preiskovalne komisije DZ o kreditiranju managerskih prevzemov. Predstavitev stališč je pokazala, da ustanovitev komisije podpirajo vse poslanske skupine, si pa opozicija želi, da bi preiskavo razširili tako časovno kot vsebinsko.

Zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije je vložilo 40 poslancev SD, Zaresa, DeSUS, LDS, SLS in SNS, njen namen pa je ugotoviti okoliščine, povezane s financiranjem managerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani NLB in NKBM ter ugotoviti morebitno povezanost in odgovornost javnih funkcionarjev pri tem.

Kot je pojasnil prvopodpisani pod zahtevo za ustanovitev komisije Lojze Posedel (Zares), je primerov managerskih prevzemov zelo veliko, zato so predlagatelji zahtevali, da preiskava zajame dva najbolj odmevna primera, Istrabenz in Pivovarno Laško, ki sta bila financiranja prek bank ali kreditnih institucij v pretežni državni lasti. Preiskava zajema obdobje od avgusta 2005 dalje, ko se je zgodila afera Mercator.

Vse poslanske skupine so zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije podprle, so pa imele opozicijske stranke do uvedbe preiskave nekaj zadržkov. Tako je poslanec SDS Andrej Vizjak opozoril na časovno in vsebinsko omejenost preiskave. Poslanska skupina SDS se bo zavzela, da se preiskava tako časovno kot vsebinsko razširi.

Razhajanja glede kmečkih pokojnin

Državni zbor je pred tem obravnaval spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, toda tudi po štiriurni razpravi glede izenačitve kmečkih pokojnin s pokojninami kmetov borcev NOB opozicijski in koalicijski poslanci ostajajo vsak na svojem bregu - opozicijski predlog podpirajo, koalicijski pa ga zavračajo.

V razpravi so poslanci opozicije predvsem opozarjali, da je treba najnižje kmečke pokojnine povišati, če želijo zagotoviti dostojnejše življenje kmetov. Menili so namreč, da je sedanja najnižja pokojnina lahko celo nižja od socialne pomoči, kar, kot menijo, ne omogoča dostojnega življenja. Poleg tega bi bilo treba po njihovem z izenačitvijo vseh kmečkih pokojnin zagotoviti enakopravnost med njenimi prejemniki.

Na drugi strani so bili v koaliciji prepričani, da omenjenih pokojnin ni smiselno povečevati. Kot so navajali, so bili kmetje že do zdaj pozitivno diskriminirani napram delavcem, saj so se lahko upokojili že z minimalno delovno dobo. Poleg tega bi lahko po njihovem ugoditev predlogu sprožila zahteve drugih prejemnikov pokojnin, pa tudi delavcev z najnižjimi plačami.

O tem, ali je predlog sprememb zakona primeren za drugo obravnavo, bo DZ odločal v torek v okviru skupnih glasovanj.