Tiskane izdaje
Podlage so za Celje in Štore bile narejene. V torek tudi izredna seja občinskega sveta, ki bi ga k temu zavezala, ni bila sklepčna prav zaradi odsotnosti svetnikov njegove koalicije.
Diaci sicer v prid temu, da bi moral biti Šentjur vključen v predlog zakona, pravi, da so v celjske podlage za zakon zajeti tudi predeli občine Šentjur, Celjska kotlina pa da je onesnažena do Žalca, Vojnika in Laškega. Od poslank državnega zbora iz Šentjurja Anite Koleša (SMC) in Jelke Godec (SDS) je Diaci pričakoval, da se bosta bolj zavzemali za Šentjur.
Anita Koleša se je skupaj s prvodpisano poslanko pod zakon, ki je zdaj že v proceduri, Janjo Sluga (SMC), torkove večerne seje želela udeležiti. A zaradi nesklepčnosti Slugova ni mogla pojasniti, da je bil doslej v Šentjurju proučen le manjši del občine, saj je na voljo le nekaj analiz onesnaženosti tal in vrtnin, ki so jih sami plačali prebivalci Proseniškega.
Vlada in ministrstvo
Torkovo zasedanje občinskega sveta Šentjur in izglasovanje sklepa o vložitvi amandmaja k zakonu so zahtevali svetniki SDS in NSi. A četudi k temu nje in Anite Koleša zaradi nesklepčnosti ne poziva sklep, ki bi ga lahko sprejeli, je poslanka Jelka Godec včeraj potrdila, da je amandma že vložila. Anita Koleša in Janja Sluga sta na vprašanje, kaj to pomeni, pojasnili, da se bosta zavzeli za podporo amandmaju na pristojnem odboru. Amandma bo pogojni in zakon bi lahko v Šentjurju začeli izvajati, ko bodo ustrezne študije onesnaženosti izdelane. Poslanke torej poskušajo zaradi pomembnosti zakona preseči politična nasprotja.
Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor (IOP) Celje pa je razložila, zakaj se Diaci ne bi smel izgovarjati na šentjurski poslanki: »Inštitut je leta 2011 skupaj z Geološkim zavodom Slovenije izdelal ponudbo s predlogom izvedbe vzorčenja z analizami v občini Šentjur. Izdelana je bila tudi karta vzorčenja tal in prahu. Ustreznega odziva z občine Šentjur ni bilo.«
Zanimivo je, da je občina Šentjur soustanoviteljica in poleg večinske lastnice Ribarič Lasnikove tudi 12-odstotna lastnica IOP Celje, pa vendar od inštituta ni sprejela vsaj nasveta. Sicer pa predlog zakona tako ali tako ne izključuje drugih območij v Celjski kotlini, saj pravi: »Določbe dopuščajo izvajanje ukrepov tudi zunaj obeh območij, kar pa je prepuščeno sodelujočim akterjem, ki skrbijo za pripravo in izvedbo programa ukrepov ...«
Ne glede na usodo zakona poskuša medtem Mestna občina Celje stroške za sanacijo svojega gradbišča na območju Stare Cinkarne s tožbo izterjati od Cinkarne Celje. V Cinkarni menijo, da ne bo uspešna, tudi župan Bojan Šrot ni povsem prepričan o uspešnosti tožbe.
