Posli, politika, prestiž?

»Seveda je obisk največje velesile pomemben, še posebno, če vključuje srečanje z liderjem Bele hiše,« je poznavalec Borut Šuklje zavračal kritike, da gre pri Pahorjevem srečanju z Obamo bolj za predstavo za javnost.

Objavljeno
09. februar 2011 22.30
Tanja Starič, Klara Škrinjar, notranja politika
Tanja Starič, Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana - Zadržan odziv slovenske javnosti je (tudi) posledica afere WikiLeaks. V eni od objavljenih depeš je odpravnik poslov ameriške ambasade v Ljubljani zapisal, da je Slovenija pripravljena v zameno za sprejem Boruta Pahorja pri Baracku Obami sprejeti enega zapornika iz Guantanama. Čeprav sta slovenska in ameriška stran zapisano večkrat demantirali, je včeraj poslanec SDS Miro Petek, sklicujoč se na depešo, vladi poslal vprašanje, kaj je torej Slovenija ponudila ZDA.

Tudi zato, ker je vsebina sporne depeše prišla v javnost, so analitiki prepričani, da tovrstna trgovina verjetno ni imela nobene vloge pri Pahorjevem srečanju z Obamo. Očitno se del pozornosti ZDA znova usmerja na Zahodni Balkan, meni Borut Šuklje, ki ima stike z ameriškimi bankami in investitorji: »Kaže, da določeno zanimanje za vlaganja na tem območju znova obstaja.«

Poleg gospodarskih stikov, ki so v ospredju tokratnega obiska, je pomembna tudi simbolična plat srečanja. »Dialog z vsemi vplivnimi državami, zlasti s stalnimi članicami varnostnega sveta, je zagotovo zelo pomemben,« meni poslanec v evropskem parlamentu Ivo Vajgl.
»Smisel sestankov mora biti, da se Slovenija prezentira s svojimi prednostnimi nalogami in pogledi pa tudi s svojimi bilateralnimi interesi. Ni pa to stvar prestiža,« je še opozarjal Vajgl.

V Silicijevo dolino jeseni

Borut Pahor je prvotno načrtoval tudi obisk tehnološkega in podjetniškega centra v Silicijevi dolini. Po neuradnih informacijah se je tokrat »ovinku« v Kalifornijo odrekel zato, ker si zaradi domačih razmer ne more privoščiti več kot tridnevne odsotnosti. Bo pa utegnil v Silicijevo dolino odpotovati jeseni.

Premier Pahor je eden redkih predsednikov vlad držav iz Evrope, ki so obiskali Belo hišo. Zunanji minister Samuel Žbogar poudarja, da je predsednik Obama zelo restriktiven pri sprejemanju predsednikov vlad iz Evrope. Razen predstavnikov večjih držav nihče ni dobil vabila. Po njegovem mnenju dejstvo, da se je srečal s Pahorjem, kaže na odnos ZDA do Slovenije in do predsednika vlade, hkrati pa pomeni potrditev dobrih odnosov med državama.

Kaj je terorizem?


Dober »odnos« ZDA do Slovenije je lani precej zaznamoval arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. ZDA ga razumejo kot novo normo reševanja obmejnih sporov, je povedal Borut Šuklje. To formulo poskušajo uporabiti kot model pri reševanju meje tudi med drugimi državami na Zahodnem Balkanu, denimo meje med Hrvaško in Srbijo ter celo med BiH in Hrvaško. Torej ni naključje, da so se prejšnji teden v Zagrebu s političnim vrhom Hrvaške srečali trije člani predsedstva BiH, je opozoril Šuklje.

Nekdanji notranji minister meni, da je posebne pozornosti vreden sporazum o izmenjavi informacij o boju proti terorizmu, ki ga je v State Departmentu podpisal minister Samuel Žbogar. Ivo Vajgl je potrdil, da gre za »vročo« temo. »V evropskem parlamentu smo zadržani, zahtevamo recipročnost izmenjave kakršnih koli informacij. Ko gre za boj proti terorizmu, je pomembno, da se zagotovi najširše mednarodno sodelovanje. Pomembno je tudi, da je zelo jasno, kaj je terorizem, kaj pa morda ni,« je povedal evropski poslanec.

Obiski in srečanja

Premier Borut Pahor ni prvi slovenski predsednik vlade, ki je obiskal Belo hišo. Leta 1998 je bil pri predsedniku Billu Clintonu v Beli hiši takratni premier Janez Drnovšek. ZDA je obiskal tudi v mandatu predsednika Georgea Busha. Predsednik, znan po bušizmih, je slovenskega premiera Drnovška sprejel kot slovaškega zunanjega ministra. Leta 2004 je nato Bush gostil Antona Ropa (skupaj s še šestimi kolegi iz držav, ki so postale nove članice zveze Nato), dve leti pozneje pa je Busha v Beli hiši obiskal še premier Janez Janša.

V Sloveniji so bili ameriški predsedniki trikrat: junija 1999 je bil v Ljubljani Bill Clinton, junija 2001 je bilo na Brdu pri Kranju srečanje Bush-Putin, junija 2008 pa se je, prav tako na Brdu, George Bush udeležil vrha EU-ZDA.