Tiskane izdaje
V Posočju bodo konec meseca oživele sirarske tematske poti. Čeprav so namenjene vključevanju dveh zaščitenih sirov v turistično ponudbo, je projekt osmih poti približevanje mlečnih planin turizmu, kjer še vedno močno prevladuje proizvodnja mlečnih izdelkov.
Sirarske poti so skupni produkt Posoškega razvojnega centra (PRC), ki se je vključil v evropski projekt Tasty Cheese Tour, nekaterih sirarjev in lokalnih turističnih vodnikov. Osem različnih poti bo na voljo radovednim in lačnim, vsaka ponuja svojo zgodbo bovškega sira in sira tolminc. »Naše osnovno vodilo je bilo promocija sirarstva v zgornjem Posočju, da bi z združenimi močmi ponujali sirarsko zgodbo kot obliko trajnostnega turizma,« je najprej pojasnil koordinator aktivnosti v PRC Peter Domevšček: »Kmetijstvo in druge aktivnosti se lahko tudi prepletajo skozi takšen pohodniško-kulinarični turizem. S tem pa se bodo resneje izkoristili potenciali in ne nazadnje povečala gostoljubnost.«
Obiski planin bodo strokovno vodeni, v doživetju pa bo poleg pastirske malice mogoče videti prikaz sirjenja in drugo sirarsko tradicijo ter etnološko tradicijo planin. Sirarske poti se bodo vlekle od Loga pod Mangartom do pašnikov v tolminskih hribih. Tematsko so jih razdelili na sklope tradicije, miru, zdravilnega dotika narave, navala energije, v vlogi sirarskega mojstra pa se bodo lahko preučili tudi najmlajši. Vrata bodo imela odprta Idrska planina, sirarna v Logu pod Mangartom, planine Božca, Polog, Zaslap, Krnica, še štiri planine pod Krnom ter planine med Stadorjem in Razorjem.
Planine in turizem niso bili vedno na ti
»Resnično lahko govorimo o novem turističnem produktu, povsem v kontekstu naših posoških kot tudi nacionalnih zelenih in trajnostnih smernic. Bovški ovčji in tolminski kravji sir sta dva izmed naših pomembnih identitetnih dejavnikov, zastavljeni projekt sirarskih poti pa skozi vključevanje lokalne dediščine, proizvodnje in gastronomije razumemo kot zelo konkreten prispevek k prilagajanju naše turistične ponudbe sodobnim trendom. Sirarske poti bodo obogatile našo ponudbo, sirarjem in drugim udeležencem v projektu pa zagotovile možnost dodatnega zaslužka,« predvideva direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar.
Projekt Sirarske poti pa niso zgolj priložnost tamkajšnjih planin, temveč tudi drugih (pohodnikov), ki bodo lahko sire zaščitenih znamk s tolmincem in bovškim sirom primerjali tudi drugje. PRC je del mednarodnega projekta, kjer sodelujejo še podobno odročni kraji Španije, Latvije, Malte, Bolgarije in Italije. »Ljubitelji sira lahko za pet let vnaprej rezervirajo počitnice,« je namignil Domevšček.
Toda preplet tradicionalnega kmečkega opravila, ki je prisotno od naseljevanja Posočja pred približno sedem tisoč leti, in sodobnega turizma doslej ni bil samoumeven. »Ves čas smo lahko gledali vzore iz tujine, toda nikoli ni bilo prave energije, da bi se lotili česa podobnega. Vsaka planina ima svojo zgodbo, svoje ozadje. Zato nas je tokratni odziv zelo pozitivno presenetil,« je zadovoljen Domevšček.
Razdrobljena lastniška struktura planin z majhnimi kmeti ali njihovimi potomci, ki v planinah ne vidijo interesa, je glavni vzrok za počasnejše uvajanje turizma. »Težko je usklajevati poglede in zahteve. Še pred kratkim so bili turisti planinam odveč, toda z menjavami generacij se stvari spreminjajo. Prav s posvečanjem turistom lahko povečamo prodajo na planinah,« je dejala Melita Gabršček, ki skrbi za dobrote na planini Kašina pod Krnom, kjer se bo letos paslo 70 krav.
Posoške planine
V Posočju je aktivnih 16 mlečnih planin, še več je sirarn. Toda certifikate o zaščiti porekla sira ima le devet proizvajalcev – slaba polovica sirarjev, od tega le trije za sir tolminc. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
V Posočju proizvodnja skorajda ne more biti večja, kot je, zato je bil turizem tudi ob pomanjkanju delovne sile ponekod zgolj motnja,« je pojasnil svetovalec za razvoj podeželja pri Triglavskem narodnem parku (TNP) in avtor knjige Mlečne planine v zgornjem Posočju Davorin Koren, ki pa kljub vsemu vidi v turizmu dodaten potencial: »Najpomembneje je, da je turizem dodana vrednost kmetijstvu. Zato morajo pašne skupnosti ostati v takšni obliki, saj bi kdo tretji z drugo dejavnostjo začel težavo.«
V Posočju je aktivnih 16 mlečnih planin, še več je sirarn. Toda certifikate o zaščiti porekla sira ima le devet proizvajalcev – slaba polovica sirarjev, od tega le trije za sir tolminc. »Zaradi postopkov, stroškov certificiranja in prej omenjenih značilnosti planin, se za zdaj ne odločajo za pridobitev certifikata,« je sklenil Domevšček.
Odprtje sirarskih tematskih poti bo v soboto, PRC pa bo pripravil tri organizirane programe za obisk vasic na Drežniškem, mlečnih planin pod Krnom in kolesarsko-pohodniško-gurmanski izziv na Bovškem.
