Poštenost

Zakon, ki poskuša preprečiti, da bi funkcionarji kradli ali drugače zlorabljali svoj položaj, je presodilo ustavno sodišče. Vladna koalicija je poskrbela za veliko razburjenje med najpomembnejšimi v državi, ko je uzakonila, da najvišji funkcionarji (vseh vej oblasti) ne bodo skrivali pred javnostjo, kaj imajo pod palcem.

Doslej smo imeli takšne ali drugačne nadzorne komisije, ki so bile namenjene zbiranju in skrivanju podatkov o premoženju, prihodkih in poslih pomembnih v državi pred javnostjo. Popolne javnosti podatkov o premoženju najpomembnejših funkcionarjev ustavno sodišče z razsodbo, ki so jo javnosti predstavili v torek, sicer ni dovolilo, a veliko več kot kdajkoli prej bo vendarle poslej javno. Ker vse ne bo, ni vseeno, kdo bo opravljal nadzor, in vladna koalicija bo zato – po razsodbi – morala najti rešitev, ki bo zagotavljala, da nobena od različnih vej oblasti pri tem ne bo preveč podrejena drugi. Denimo sodna parlamentu.

Vprašanje javnega dostopa do podatkov o prihodkih funkcionarjev in njihovem premoženju začuda doslej ni bilo v ospredju javne razprave. Veliko pomembnejše je bilo, ali bo Drago Kos obdržal nadzor nad zaupnostmi o premoženju politikov. Dilema iz čisto blokovskih razlogov.

Kos se je v zgodovino zapisal kot šef kriminalistov, ki je bil vpleten v nezakonit nadzor novinarja. Po razsodbi sodišča menda s to zlorabo oblasti sicer ni nastala velika škoda in zato novinar od države ni dobil odškodnine.

A da je bil pozneje Kos s tako zgodovino imenovan za vodjo tako občutljive komisije, je dokaz neresnosti ali nevplivnosti novinarskih organizacij in medijev. Kosa je prejšnja vladna koalicija pred volitvami za vodjo komisije postavila kljub protestom opozicije. Po zamenjavi oblasti pa smo nenadoma zaslišali novo vižo, da mora takšno komisijo voditi nekdo, ki bo iz opozicije, ker gre za nadzor oblasti, in da zato Kosa ni dopustno razreševati.

Skrajno pomembno je bilo skratka, ali bo nadzor nad občutljivimi podatki, ki so javnosti prikriti, imela levica ali pa morda desnica. S tega vidika je razsodba ustavnega sodišča, ki omogoča odpravo Kosove komisije, ko vlada popravi zakonodajo (najpozneje v pol leta), kar dvojna razelektritev. Del podatkov bo javnih, sicer pa bo nadzor razpršen med politične skupine in veje oblasti, kar naj onemogoča zlorabe in zagotavlja poštenost.

Za to pri protikorupcijski zakonodaji tudi gre.