Postojna bo po Počku udarila z ustavno presojo

Ker država ni poskrbela za varovanje okolja, bi to morala storiti občina, a ji to država onemogoča.

Objavljeno
20. junij 2014 22.50
Tankovska vaja na vojaškem poligonu. Na Počku 11.12.2013
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Postojna – Občina bo po dolgoletnem nasprotovanju vojaškemu poligonu Poček in po vseh poskusih, da bi z ministrstvom za obrambo dosegla dogovor o postopni ukinitvi vadbišča, posegla po skrajni pravni možnosti. Župan Jernej Verbič bo na ustavno sodišče še pred sodnimi počitnicami naslovil zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o DPN Osvad Postojna, ki jo je vlada navkljub nasprotovanju v občinah Postojna in Pivka sprejela 6. marca letos.

Medtem slovenska vojska na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna že v ponedeljek načrtuje začetek nove vojaške vaje Zvita podlasica 2014, na kateri bodo do 12. julija sodelovali pripadniki slovenskih, italijanskih in madžarskih oboroženih sil; skupaj 1300 udeležencev, od teh 950 tujih. Vojko Bernard iz organizacije Alpe Adria Green je za Delo povedal, da razmišljajo o protestu med vojaškimi vajami na Počku, saj najvišji predstavniki države povsem ignorirajo nevladni sektor in proteste portoroškega letališča ter Združenja lastnikov pilotov in letal Slovenije zaradi pogostih zapor zračnega prometa. Direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc to potrjuje in dodaja, da jih gostje sprašujejo, ali imamo v Sloveniji vojne razmere.

Zahteva za ustavno presojo, ki jo dokončujejo na inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, temelji na ugotovitvi, da je občina Postojna ostala brez možnosti, da bi na velikem območju, ki ga je vlada določila kot prostor urjenja slovenske in drugih Natovih vojsk, varovala okolje v korist prebivalcev. Zaradi tega so omejene njene pravice do izvajanja lokalne samouprave in do zdravega okolja.

Občinska sveta občin Postojna in Pivka sta že leta 2011 zahtevala ukinitev vojaškega vadišča, do ukinitve pa zagotovitev varovanja okolja, zlasti vodnih virov, in izplačevanje odškodnin lastnikom zemljišč. Leto kasneje je občina Postojna napovedala ustavno presojo uredbe Državnega prostorskega načrta (DPN), če država ne bo upoštevala volje občinskih svetnikov ter prebivalstva, izražene na referendumu in s peticijo. Vlada je kljub temu sprejela za občino sporni DPN, kot veliko dvoličnost pa prebivalci obeh občin navajajo, da država za velik poseg v prostor ni opravila presoje vplivov na okolje.

Vode niso zavarovali

»Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor onemogoča občini, da bi varovala pravice lokalne samouprave. Glede tega je nesorazmeren. Občini dopušča le mnenje v eni, zgodnji fazi postopka, ne zagotavlja pa ji aktivnejšega sodelovanja v postopku. Prostorska ureditev državnega pomena je poseg, pri katerem najbrž ni mogoče v celoti slediti vsem interesom prebivalstva. V primeru osrednjega vadišča Slovenske vojske pa je bilo treba upoštevati, da gre za izredno veliko območje, na katerem občini ni omogočeno izvajati pravice, varovati okolje na ustrezen način. Varstvo okolja je naloga države, a ker je država tu opustila svoje naloge varovanja okolja, je varovanje okolja tudi naloga občine, za to pa občina ni imela ustreznih možnosti,« je za Delo pojasnil dr. Rajko Pirnat, član ekipe, ki dokončuje pisanje zahteve za ustavno presojo.

»Država namreč ni sprejela predpisa o zavarovanju vodnega vira (uredbe o vodovarstvenih pasovih za Malne, op. p.), kar bi v skladu z zahtevami zakona o vodah morala storiti že pred leti, in zato niso določeni zavarovalni ukrepi, ki bi jih bilo treba upoštevati tudi pri tem posegu v prostor. Ni bilo izvedbe presoje vplivov na okolje v tem elementu, pa tudi ne v elementu zahtev ohranjanja narave, kar so pokazala negativna mnenja o posegu na primer agencije za okolje, direktorata za naravo, zavoda za gozdove.« Zato Pirnat ocenjuje, da so tako določbe zakona kot izpodbijana uredba v neskladju z ustavo.

»Spoštujemo Slovensko vojsko, toda prepričana sem, da bo uredba izpodbita. Onesnaževanja okolja ni moč opravičiti s pravico do urjenja za obrambo,« o zahtevi pravi postojnska podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino.