Postojnčani odločno proti širitvi vojaškega vadbišča

Na občini Postojna so napovedali ustavno presojo predpisov, če bo uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN OSVAD) za Poček sprejeta.

Objavljeno
19. februar 2012 20.22
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Postojna – Za vodstvo občine Postojna kakršnokoli usklajevanje stališč o predlogu DPN za Poček ni mogoče. »Sklepi občinskega sveta so bili soglasno sprejeti in so za občino zavezujoči. Če bo uredba o širitvi vadišča sprejeta, gremo v ustavno presojo,« je povedala podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino. Zavrnila je navedbe ministrstva za obrambo, da je bila občina Postojna edina, ki se usklajevanj ni udeležila niti po ponovnem vabilu januarja letos.

Občinski svet Postojne je med javno obravnavo DPN februarja lani sprejel negativno mnenje k DPN. Hkrati so napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva proti DPN, če bo ministrstvo za obrambo ravnalo proti volji občinskega sveta in volji 70 odstotkov volilcev iz občine Postojna, ki so se leta 2000 na referendumu izrekli proti vojaški dejavnosti na Počku.

Občina bo uporabila možnost ustavne presoje zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki vlogo lokalne skupnosti omejuje le na izdajo neobvezujočega mnenja, sklicevali pa se bodo tudi na aarhuško konvencijo, po kateri bi moral pripravljavec DPN upoštevati voljo občanov. Uredbo nameravajo spodbijati tudi skladno z zakonom o varstvu okolja.

Občina: Mors se spreneveda

Po mnenju podžupanje Srebotnjak Borsellinove se na Morsu sprenevedajo, ko trdijo, da občini ničesar ne dolgujejo, ker da občina z njimi ni podpisala pogodb za sofinanciranje gradnje lokalne infrastrukture za posamezna leta. »Na seji koordinacijske skupine za izvajanje dogovora med Morsom in občino Postojna 5. oktobra smo sprejeli sklep, da bo Mors do 20. oktobra občini pojasnil možnosti sofinanciranja gradnje novega gasilskega doma. Po 260.000 evrov za leta 2009, 2010 in 2011 bi občini izplačali leta 2012, za leta 2012, 2013 in 2014 pa v letih 2013 in 2014. »Predstavniki ministrstva takrat niso zanikali, da obstajajo odprte denarne obveznosti do naše občine, dejali so le, da bo toliko denarja naenkrat težko plačati,« pravi podžupanja.

Kot pravi, so se dogovorili, da bo Mors sporočil svoja stališča do dogovora za gradnjo gasilskega doma in klavzule izvršljivosti. Dogovor med Morsom in občino namreč natančno določa obveznosti Morsa, zato pogodbe za posamezna leta niso potrebne oziroma ministrstvu, močnejšemu partnerju, služijo le za manipuliranje s šibkejšo občino.

»Vztrajamo, da je Mors naš dolžnik. Upamo, da bomo z novim ministrom dobili razumevajočega sogovornika. Na ministrstvu smo zahtevali takojšen sklic koordinacijske skupine, toda do 22. februarja za nas nimajo časa,« je za Delo pojasnila Srebotnjak Borsellinova.

Mors vztraja pri stališčih

Na ministrstvu z obrambo trdijo, da postopek DPN poteka skladno z vso zakonodajo s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in področja varstva okolja. »Do ustavne presoje predpisov ima vsak legitimno pravico,« so zapisali na Morsu. Na ministrstvu še naprej vztrajajo, da občini Postojna ničesar ne dolgujejo, saj ni podpisala pogodb o sofinanciranju za leti 2010 in 2011, za letos pa program še ni pripravljen. Ministrstvo je občini 3. novembra sporočilo svoja stališča o posebnem dogovoru za gradnjo gasilskega doma in o tem, da morata ministrstvo in občina letne pogodbe o sofinanciranju naložb v lokalno javno infrastrukturo zaradi obremenitev Slovenske vojske sklepati po zakonu in po programu, ki ga potrjuje vlada.