Posvet na Brdu predvsem v luči priprav na predsedovanje EU

Slovenski veleposlaniki so se sestali na 13. rednem posvetu slovenske diplomacije. Prvi dan posveta diplomatov s premierom Janšo in ministrom Ruplom je minil predvsem v luči priprav na slovensko predsedovanje EU.

Objavljeno
04. januar 2007 22.55
Diplomatski korpus 11. rednega posveta slovenske diplomacije
Brdo pri Kranju - Na Brdu pri Kranju se je začel dvodnevni tradicionalni redni posvet slovenske diplomacije. Tokrat bo posebna pozornost namenjena zlasti pripravam na slovensko predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta.

Janša in Rupel: Slovenska diplomacija pred velikimi izzivi

Slovenske veleposlanike sta nagovorila premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel. Premier Janša je izpostavil, da slovensko diplomacijo v letu 2007 čakajo zlasti priprave na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici 2008, še naprej pa bo potrebno krepiti gospodarsko diplomacijo. Zunanji minister Rupel pa je poudaril, da bo predsedovanje EU od slovenske diplomacije terjalo uspešno vodenje EU, pa tudi predstavljanje EU navzven in ukvarjanje s svetovnimi problemi.

Kot je na rednem letnem posvetu s slovenskimi veleposlaniki poudaril Janša, je Slovenija že utrdila svojo vlogo v mednarodni skupnosti, a s tem prevzema tudi večje odgovornosti. "Če smo bili pred 15 leti del problema, smo danes del rešitve," je dejal premier. Tudi zunanji minister je ocenil, da se je položaj države okrepil in da je to tudi zasluga slovenske diplomacije.

Predsedovanje EU bo nov velik izziv za slovensko diplomacijo, ki pa se bo morala po Janševih besedah ukvarjati tudi z gospodarsko diplomacijo oziroma odpiranjem vrat slovenskemu gospodarstvu. Zahvaljujoč temu je slovenski izvoz lani presegel vse napovedi in je bil pomembno gonilo gospodarske rasti, je še dejal premier in poudaril, da je slovensko gospodarstvo na zdravih temeljih, kar dokazuje tudi prevzem evra.

Janša in Rupel sta veliko besed namenila tudi evropski ustavni krizi in napovedala, da bo zelo verjetno v času slovenskega predsedovanja EU ostal še velik zalogaj za rešitev krize. "Naša naloga bo uspešno upravljanje in zbliževanje različnih stališč in pogledov držav članic o prihodnji ustavni ureditvi," je poudaril Rupel.

Zaostritev med Drnovškom in Ruplom?

V zvezi z nesodelovanjem predsednika republike Janeza Drnovška se v javnosti pojavljajo ugibanja, ali odpoved sodelovanja še en kazalec zaostrenih odnosov med predsednikom Drnovškom na eni in ministrom Dimitrijem Ruplom oziroma vlado na drugi strani. Rupel je sredi decembra predsednika države obvestil, da bo tudi letos redni posvet slovenskih diplomatov. "Predlagam vam, da ob tej priložnosti priredite sprejem in nagovorite slovenske veleposlanike," je ob tem napisal Rupel. To pa bi bilo mogoče razumeti tudi v smislu, naj predsednik pripravi pogostitev, ponudi gostinske usluge, k vsebinskim nagovorom pa ni povabljen, piše Dnevnik.

Iz predsednikovega urada pa so za Delo.si povedali le, da takšna predsednikova odločitev glede na mednarodno prakso ni nič nenavadnega in da je to njegova pravica.

Praviloma pa je predsednik diplomate doslej vedno sprejemal.

Musa: Mednarodna skupnost mora stopiti skupaj

Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je v nagovoru udeležencem izpostavil, da bi morala mednarodna skupnost stopiti skupaj in si prizadevati za premostitev razlik med zahodnim svetom in islamom. Pri konfliktu med zahodom in preostalim svetom gre po mnenju Muse namreč trenutno dejansko za konflikt med zahodom in islamom. A ta obstaja zgolj med skrajnimi idejami na obeh straneh, ne pa med zmernimi strujami.

Govoriti bi morali o odnosih med civilizacijami, ne pa o spopadu civilizacij

Mednarodna skupnost bi morala tako govoriti o odnosih med civilizacijami, ne pa o spopadu civilizacij. Po mnenju Muse je sicer mednarodna skupnost v številnih vprašanjih, kot so mednarodni terorizem in človekove pravice, že začela govoriti enak jezik, a razhajanja ostajajo. Tega vprašanja bi se moral zato lotiti Sklad ZN za znanost, kulturo in razvoj (UNESCO), ki ga je Musa po lastnih besedah pozval, naj zahteva sklic posebne seje Varnostnega sveta Združenih narodov o odnosih med civilizacijami.

V tej luči bi se moralo tudi območje Bližnjega vzhoda bolj približati Sredozemlju in obratno. Pri tem procesu pa bi lahko pozitivno vlogo odigrala tudi Slovenija, ki bo leta 2008 prevzela predsedovanje EU, je dejal.

Sporov ni mogoče rešiti z enostranskimi potezami

Musa je sicer danes spregovoril o problemih, ki pestijo Bližnji vzhod in širši arabski svet. Kot je dejal, glavni vprašanji ostajata mir in varnost. Kar zadeva izraelsko-palestinski spor, ga po mnenju Muse ni mogoče rešiti z enostranskimi rešitvami, treba pa bi ga bilo rešiti v časovnem okviru, ki ne bi presegel letošnjega leta. Prvi pogoj za poravnavo tega spora je po mnenju Muse, da se vanj vključi tudi arabski svet. Sicer pa je nujno, da na eni strani Izrael ustavi gradnjo judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, na drugi pa morajo Palestinci oblikovati vlado narodne enotnosti.

V Iraku rešitev s procesom sprave

Kar zadeva Irak, je po mnenju Muse najprej treba prepoznati, da je srž problema v spopadu različnih etnij in veroizpovedi v tej državi. Da to vprašanje ne bi "eksplodiralo" po širšem arabskem svetu, bi ga bilo treba čimprej rešiti, in sicer s procesom sprave. V ta namen se bo v Bagdadu sestala tudi Arabska liga.

Enako nevarne so trenutno tudi razmere v Libanonu, kjer Musa posreduje tudi sam. Ob tem je izrazil upanje, da bodo kmalu dosegli ugodno rešitev za vse. Napredek pa je že bil dosežen v Sudanu oz. v pokrajini Darfur, potem ko so dosegli dogovor o mešanih silah ZN in Afriške unije, ki pa ga bo treba še polno uresničiti. Na drugi strani je trenutno podoba bolj žalostna v Somaliji, kjer pa sta skupaj stopili Arabska liga in Afriška unija, v stiku pa so tudi z evropskim komisarjem Louisom Michelom.

Musa je spregovoril še o vprašanju širjenja jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu. Pri tem je po njegovem mnenju potrebno prepoznati, da to ni zgolj problem Irana, temveč tudi problem Izraela in obenem ne le problem ene države, temveč celotne regije. Generalni sekretar Arabske lige se je sicer posvetil še reformam v arabskem svetu. Poudaril je, da je na tem področju v arabskem svetu po vrhu Arabske lige leta 2004 v Tunisu začelo premikati, tako z demokratičnimi volitvami, pravicami žensk in človekovimi pravicami nasploh.