Potica bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost

Proizvodnja potice ne bo geografsko omejena, zaščiteni pa bodo receptura, postopek proizvodnje in sestavine.

Objavljeno
25. maj 2017 16.26
SLO., VELIKE LASCE, GOSTILNA KUKELJ, 4.12.2008, FOTO: DEJAN JAVORNIK
Šp. B., STA
Šp. B., STA
Ljubljana − Slovenska potica, ki ji je dodatno svetovno slavo pred kratkim dodal papež Frančišek, bo zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost. To pomeni, da proizvodnja ne bo geografsko omejena, zaščiteni pa bodo receptura, postopek proizvodnje in sestavine. Glavno vlogo pri usklajevanju receptur in nadevov je prevzela kmetijsko-gozdarska zbornica.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Gospodarsko in obrtno zbornico Slovenije organizirala več internih ocenjevanj potic, katerih cilj je bil v prvi vrsti uskladiti optimalno recepturo za pripravo testa za potice ter za nadeve.

Dogovorjene recepture so preizkusili tudi v različnih obratih. Na podlagi testiranj so dogovorili enotno recepturo za testo, odločili pa so se tudi, da se potica zaščiti kot zajamčena tradicionalna posebnost. To pomeni, da bosta zaščitena receptura in postopek, medtem ko sama proizvodnja ne bo geografsko omejena. Obenem so se dogovorili, da bo potica zaščitena s petimi nadevi, in sicer orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim in pehtranovim s skuto, proizvajalci iz vzhodne Slovenije pa so pred kratkim predlagali še makov nadev.

Ministrstvo vloge za zaščito še ni prejelo

Postopek zaščite se bo uradno začel na podlagi vloge vlagatelja, ki mora med drugim vsebovati tako imenovano specifikacijo, v kateri so opisani postopek proizvodnje, surovine, nadevi, itd., hkrati pa mora specifikacija vsebovati tudi dokazila o uporabi imena Slovenska potica.

Ministrstvo za kmetijstvo bo potem moralo specifikacijo objaviti na svojih spletnih straneh, hkrati pa jo v pregled in mnenje poslati tudi drugim institucijam, kot so ministrstvo za zdravje in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Specifikacija bo na spletnih straneh objavljena 30 dni in v tem času bodo lahko fizične ali pravne osebe podale pripombe na predlagano specifikacijo. Morebitne pripombe in predlog specifikacij bodo obravnavale tudi strokovne komisije, katerih člani so slovenski strokovnjaki za posamezna področja (npr. za meso, mleko, sol, olja, zelenjavo, žita, pekarske izdelke).

Vsi proizvajalci, ki bodo želeli svoje proizvode označevati z zaščitenim imenom, se bodo morali predhodno certificirati. V primeru, da je proizvodnja pri posameznem proizvajalcu skladna s specifikacijo, bo certifikacijski organ izdal certifikat kot dokaz, da je proizvod, ki uporablja zaščiteno ime, res avtentičen. Proizvajalci bodo morali certifikate obnavljati enkrat na leto.

Slovenija je doslej kot zajamčeno tradicionalno posebnost zaščitila prekmursko gibanico, idrijske žlikrofe in belokranjsko pogačo.

Potica izpostavljena tudi v aktivnostih Slovenske turistične organizacije

Potica je na vrhu kulinarične piramide Slovenije, zato je tudi v aktivnostih Slovenske turistične organizacije (STO) še posebej izpostavljena. Ministrstvo za zunanje zadeve je na Twitterju danes v angleščini opozorilo, da je Slovenija dom ne le potice, pač pa tudi terana in kranjske klobase. Na spletni strani STO slovenia.info je moč najti tudi številne informacije o potici v angleškem jeziku.

Pri izvozu potice pa smo manj aktivni, če sodimo po informacijah dveh od večjih proizvajalcev potice pri nas, ki se z izvozom potic žal ne moreta pohvaliti. Pekarna Pečjak jih v tujino sploh ne prodaja, pri Žitu pa izvažajo le manjše količine. Se pa prilagajajo potrošniku in trgu, tako da so razvili manjšo, »snack« izvedbo potičke. »Tako po njej kupec za npr. malico lahko poseže vsak dan, ne le ob večjih praznikih. Na ta način bi lahko postala slovenska potica prepoznavna tudi v svetu in morda postala nek priljubljen izdelek za prigrizek,« odgovarjajo iz STO.

Za domači trg so sicer, kot so navedli, razvili tudi ponudbo potic za dopeko, ki jih v prazničnem času spečejo na prodajnem mestu. In tudi s tovrstnim načinom bi lahko prodrli v tujino, so ocenili.

Žitova želja je stalno povečevati izvoz, tudi potic, saj tako, kot so prepričani, širijo glas o visoki kakovosti slovenskih pekovskih izdelkov, ki so po njihovih podatkih vse bolj poznani v tujini. Tako denimo ajdov kruh z orehi prodajajo celo na Kanarskih otokih, z njihovimi izdelki pa načrtujejo tudi širitev v Avstralijo in Ameriko.

Da bi bilo dobrodošlo, da bi država spodbujala tudi potico, se strinjata tudi etnolog Janez Bogataj in Janja Štrumbelj, ki je s svojimi mini poticami oz. le-poticami sodelovala tudi v projektu Štartaj Slovenija. Štrumbljeva opozarja, da je zanimanje za potico tudi v tujini veliko. Bogataj pa meni, da bi morali v Sloveniji aktivirati gastronomsko oz. kulinarično diplomacijo, katere temelj je kulinarična piramida.