Potniškega prometa med Kočevjem in Grosupljem še ni

Napovedano odprtje proge, ki jo država obnavlja že 12 let, preloženo za nedoločen čas.

Objavljeno
02. oktober 2020 08.30
Posodobljeno
02. oktober 2020 08.35
Na progi med Kočevjem in Grosupljem naj bi vozil tudi dizelski vlak stadler flirt. FOTO: Slovenske železnice
Kočevje – Načrti, da naj bi 2. oktobra po obnovljeni progi Kočevje–Grosuplje stekel redni potniški promet, so padli v vodo. Slovesno odprtje je bilo odpovedano, ker zadnja faza obnove, ureditev signalnovarnostnih naprav, še ni končana. Izvajalec naj bi »na vseh nivojskih prehodih, ki so bili predvideni za zavarovanje, namestil signalnovarnostne naprave, vseh dovoljenj pa še ni pridobil,« so povedali na direkciji za infrastrukturo.

Kje točno se je zapletlo, ni znano, ker so odgovori z ustanov – ministrstva za infrastrukturo in Slovenskih železnic – skromni. So pa Slovenske železnice kot upravljavke javne železniške infrastrukture konec prejšnjega meseca, ko je bilo znano, da bo slovensko odprtje 1. oktobra, obvestile ministrstvo, da izvajalec, konzorcij Siemens Mobility in Ostria, ne bo izpolnil pogojev za vzpostavitev javnega pot­niškega prometa. Sicer bi moral do 24. septembra namestiti signalnovarnostne naprave in pridobiti ­dovoljenje za vgradnjo.

»Dovoljenje za vgradnjo izdajo, če komisija za ugotavljanje združljivosti poda pozitivno oceno združljivosti elementov, naprav ali sistemov z obstoječimi elementi, napravami in sistemi, na katere se priključujejo ali vgrajujejo, ter o njihovi varnosti, zanesljivosti in zmogljivosti,« so poudarili na direkciji za infrastrukturo. Na prvem mestu je varnost: »V postopkih, ki vplivajo na varnost v prometu, se ne sme niti minimalno odmikati od zakonskih podlag in standardov, ki so bili z leti razviti za varovanje udeležencev v prometu.«

Železniška proga Kočevje–Grosuplje je bila med letoma 1892–1893 zgrajena predvsem za potrebe kočevskega rudnika in gozdarske dejavnosti. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.

 

Za obnovo 12 let in 100 milijonov evrov


Da Kočevje z Ljubljano še vedno ni povezano po železnici, ni pretirano razočaranje za prebivalce kočevsko-ribniške regije, čeprav se še vedno vsak dan vozi na delo v Ljubljano od 2500 do 3000 ljudi. Država je 49 kilometrov dolgo progo med Kočevjem in Grosupljem, kjer je bil potniški promet dokončno ukinjen leta 1971, obnavljala neverjetnih 12 let. Za obnovo so porabili 100 milijonov evrov, od tega je 20,6 milijona evrov vredna zadnja, tretja faza, ko naj bi med letoma 2019 in 2020 izvedli signalnovarnostna in telekomunikacijska dela.

image
Tovorni promet po kočevski progi teče nemoteno. FOTO: Roman Šipić/Delo


Po avtomatizirani progi naj bi vozil dizelski vlak stadler flirt, ki je novost na naših tirih. Prvi so začeli voziti julija na testnih vožnjah in po avgustovskih napovedih naj bi prevažali potnike tudi na relaciji Kočevje–Grosuplje, kjer pa bodo potniki morali prestopiti na drug vlak do Ljubljane. Prvi del vožnje bi trajal 50, drugi 20 minut.

»Obnova proge Kočevje–Grosuplje poteka bistveno predolgo in prepočasi,« je dejal kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je prepričan, da širše kočevsko-ribniško območje potrebuje železniško povezavo z Ljubljano, po kateri zdaj potujejo le tovorni vlaki.
 

Zgrešen vozni red


Je pa res, je dodal Vladimir Prebilič, da nihče ni pričakoval voznega reda, kot so ga pred napovedanim odprtjem proge sestavili na Slovenskih železnicah. »Prihodi v Ljubljano so z vidika zaposlenih, ki morajo biti v službi ob običajnih urah, nesprejemljivi.«



Prav tako je nedoumljivo, da Slovenske železnice ob koncih tedna in med prazniki ne načrtujejo vlakov na tej progi. To ni sprejemljivo za vse dijake in študente, ki se po navadi odpeljejo v Ljubljano v nedeljo zvečer, kot tudi za turiste, ki bi radi obiskali Kočevsko ob koncu tedna. »Zato računamo, da bomo na železnicah dosegli, da bodo decembra, ko bodo spremenili vozni red, upoštevali naše pripombe in nam zagotovili takšnega, ki bo prilagojen tukajšnjim potrebam,« je dejal Prebilič.

Kdaj naj bi progo, ki je bila pred več kot 120 leti zgrajena v enem letu – med 22. majem 1892 in 24. julijem 1893 –, odprli, ni znano.