Potniški terminal so reševali študentje

Razstava projektov Opozorili na večino problemov – Naložba bo vredna od dva do štiri milijone

Objavljeno
25. november 2013 23.50
Potniški terminal - projekti
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Naložba v potniški terminal se izplača. Za prvo fazo njegove uresničitve bi potrebovali od dva do štiri milijone evrov. Projekte zanj bo Luka Koper naročila leta 2014. To nam je potrdil Gašpar Gašpar Mišič, predsednik uprave Luke Koper, potem ko so prejšnji konec tedna v sklopu Piranskih dnevov arhitekture odprli razstavo študentskih projektov.

Razstavo projektov idejnih rešitev potniškega terminala so odprli v koprski galeriji Radovac in bo odprta do sredine decembra. So sestavni del študijskega procesa Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in arhitekturne fakultete Univerze Florida (ZDA). Za študente obeh fakultet so pripravili najprej nekajdnevno delavnico, pozneje pa so naloge končali individualno.

Njihov mentor Jurij Kobe je poudaril, da so študentje reševali vrsto vprašanj, ki jih bodo morali rešiti tudi poklicni projektanti, ko bodo iskali dokončne rešitve. Naloga, študentov je bila, kako rešiti to izjemno priložnost neposredne povezave mestnega jedra in potniškega terminala (privezov za potniške ladje). Sama zgradba terminala ne sme biti namenjena samo eni funkciji (čim hitrejšega sprejemanja potnikov), temveč bi moral imeti tudi programe, s katerimi bi privabili obiskovalce tudi v času, ko ladij ne bo. Zato se je večina študentov spopadla z izzivom, kako naj tak večnamenski prostor večplastno prispeva k oživitvi dela mesta ob severni obvoznici.

»Naložba v projekt bi bila zelo smiselna«

Študentje so zato ob terminalske prostore postavljali tudi druge, ne le poslovno-turistične vsebine, temveč celo kulturni center in aktivni muzej. Sam terminal bi moral biti povezan še z avtobusnim ali železniškim, pomemben je primeren prometni dostop in dovolj parkirnih mest oziroma garaž.

Mladi arhitekti so videli veliko prednost v bližnji utrdbi (bastionu) in nekdanjemu skladišču soli. »To je bilo predvsem iskanje različic, po eni strani stopanje v neznano, po drugi pa je nastalo kar nekaj dobrih sugestij,« je opozoril Jurij Kobe.

Bojan Babič, ki v Luki Koper vodi Potniški terminal, je poudaril, da so v pristanišču izdelali analizo ekonomske upravičenosti naložbe, ki je potrdila, da bi bila naložba v projekt več kot smiselna. »Nikakor ne bi smeli zastaviti megalomanskega projekta, temveč manjšega, ki bi kmalu povrnil vlaganja. Naša analiza je obravnavala mogoče naložbe od enega do štirih milijonov evrov, z možnostjo dograjevanja. Terminal bi seveda pospešil prizadevanja, da bi Koper postal matično pristanišče, v katerem bi se turisti zadržali dalj časa, kot se zdaj, ko pridejo le za en dan.

Mišič: Pristanišče mora kraju pomagati pri razvoju turizma

Gašpar Gašpar Mišič je dejal, da je urejanje potniškega terminala že sestavni del strateškega razvoja pristanišča. Deloma tudi zato, ker mora pristanišče, ki ima veliko negativnih vplivov, nekaj narediti, da kraju pomaga pri razvoju turizma, hkrati pa je to lahko zanimiv posel tudi za pristanišče. Mišič je tudi prepričan, da za vlaganja v terminal niso potrebni tuji vlagatelji, saj bi potem zase zahtevali prednosti, čemur pa se Luka Koper s strateškim premislekom odpoveduje, saj želi vsem partnerjem ponujati podobne poslovne možnosti.