Potniških ladij ni v usmeritvah turizma

Z ladjami, ki križarijo po Sredozemlju, bo v tej sezoni v Koper prišlo predvidoma 120.000 potnikov, ki bodo državi prinesli približno deset milijonov evrov prihodkov. Kljub temu turistična strategija niti z besedico ni omenjena v zdaj veljavnem razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje od leta 2007 do 2011.

Objavljeno
25. februar 2011 20.11
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – Medtem ko koprski turistični delavci ugotavljajo, da je prihod turistov s potniških križark zadnja leta najbolj pripomogel k turističnemu razvoju Kopra in okolice, ta dejavnost ni niti z besedico omenjena v zdaj veljavnem razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje od leta 2007 do 2011 ali v dokumentu Turistična politika za leto 2011 z usmeritvami za leto 2012.

Z ladjami, ki križarijo po Sredozemlju, bo v tej sezoni v Koper prišlo predvidoma 120.000 potnikov, ki bodo državi prinesli približno deset milijonov evrov prihodkov. Zdaj veljavno turistično strategijo so sprejeli leta 2006, ko jo je za ministrstvo za gospodarstvo po izboru na javnem razpisu izdelala portoroška Turistica – tedaj Visoka šola za turistične študije. Na direktoratu za turizem je Marjan Hribar za Delo pojasnil, da iščejo izvajalca za pripravo nove strategije. Zbiranje ponudb so končali 4. februarja, zdaj pa mora direktorat v poldrugem mesecu izbrati izvajalca. V dokumentu Turistična politika za leto 2011, z usmeritvami za leto 2012 pa te vrste turizma ni, ker besedilo ne omenja niti vseh drugih vrst turizma (ne zdraviliškega, ne kongresnega, ne igralniškega in podobno), je zatrdil Hribar.

»V direktoratu za turizem se zelo dobro zavedamo velikega uspeha, ki ga doživlja turizem s potniškimi križarkami v Kopru, in to dejavnost tudi podpiramo, saj STO vsako leto nameni denar za promocijske nastope Konzorcija za potniški promet na sejmu na Floridi. Vlaganje v pristaniško infrastrukturo je naloga, ki spada pod ministrstvo za promet. Veseli nas, da so najuglednejši svetovni ladjarji zadovoljni s storitvami v Kopru in Sloveniji,« je še dejal Marjan Hribar. Slovenska turistična organizacija bo za letošnji sejem v Miamiju Seatrade namenila 12.000 evrov, znesek pa namerava prihodnje leto podvojiti.

Kot je za Delo povedala Jana Tolja, svetovalka koprskega župana za posebne projekte, si bodo koprski turistični delavci še naprej prizadevali, da bodo načrtovalci turistične politike bolj upoštevali to turistično dejavnost in jo kot novo možnost tako ali drugače vključili v državne strategije. Z dokumentom, ki ga vsako leto sprejeme ministrstvo za gospodarstvo, opredelijo kratkoročne cilje, ukrepe in aktivnosti za spodbujanje turističnega razvoja in določijo obseg sredstev iz državnega proračuna za te namene.

Turisti, ki v Koper priplujejo s turističnimi križarkami, v Sloveniji porabijo povprečno 57 evrov na osebo. Ker letos pričakujejo približno 120.000 ladijskih turistov, to pomeni približno sedem milijonov evrov prihodkov. Poleg tega s prihodi križark še nekaj milijonov evrov zaslužijo pristanišče in druge državne službe.

Prejšnji teden je Luka Koper pridobila gradbeno dovoljenje za potrebno poglabljanje morja in popravilo ter ureditev pomola za pristanek velikih potniških ladij. Dela bi morali dokončati že do sredine maja, saj bo letošnja največja čezoceanka, ki lahko pripelje kar 3500 potnikov, priplula že 22. maja. Prva ladja pa bo priplula 6. aprila.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić ni najbolj naklonjena načrtovanemu razvoju ladijskega turizma. »Križarke so lahko dvorezen meč, zato je treba dobro proučiti, kakšne koristi nam prinašajo. Tega posla se je treba lotiti pametno in dobro organizirano,« je pred časom dejala v Kopru in razjezila vse, 
ki si prizadevajo za posel s turisti s potniških ladij.