Predsednik nove Evropske komisije Jose Manuel Barroso je kandidate za člane nove bruseljske ekipe razporedil na resorje. Nova ekipa, ki skupaj s predsednikom šteje 25 članov, bo položaj za pet let zasedla 1. novembra letos.
Velike članice Evropske unije - Nemčija, Francija in Velika Britanija - so v Barrosovi ekipi dobile močne ekonomske resorje, presenetljivo pa je novi predsednik komisije nekatere najbolj vplivne portfelje poveril manjšim članicam.
Tako je denimo resor za konkurenco dobila Nizozemska, notranji trg Irska, davke in carinsko unijo pa Latvija, kar je jasen signal, da je novi predsednik komisije naklonjen reformam za oživitev že kronično šepave gospodarske rasti v članicah EU.
Sicer je Barroso vnovič zatrdil, da v njegovi ekipi ne bo komisarjev prvega in drugega razreda ter da bo komisija odločitve sprejemala soglasno. "Vsi komisarji so enako pomembni. Želim si, da bi imela moja avtoriteta podlago v trdnem skupinskem delu," je pojasnil. Kot je namreč prepričan, je ekipa, ki jo bo vodil, "trdna in politično izkušena" - to gotovo drži, saj je v njej več kot tretjina nekdanjih premierov, finančnih ministrov oziroma vodij diplomacij.
Prav tako se Barroso ni odločil za oblikovanje več komisarskih skupin znotraj komisije, vendar pa naj bi delo potekalo v neformalnih skupinah, s čimer naj bi zagotovili učinkovitejše delovanje ter boljšo komunikacijo. "To močno ekipo sem organiziral tako, da bi zagotovil učinkovito delo in doseganje zastavljenih ciljev. Velik pomen pripisujem sodelavcem, ki so dobri v ekipnem delu in ki so zavezani splošnemu evropskemu interesu," je poudaril Barroso.
Potočnik zadovoljen z odločitvijo
"Naloga, ki je pred mano, predstavlja resen izziv - prispevati h kar najboljšemu izkoristku velikanskega raziskovalnega potenciala, ki ga imamo v Evropi," se je na odločitev Barrosa odzval Janez Potočnik.
Ob tem je Potočnik izrazil zadovoljstvo, da mu je Barroso dodelil omenjeni resor, saj vidi v tem priložnost, da združi svoje raziskovalne izkušnje iz zgodnejšega obdobja svoje kariere z vodstvenimi in političnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v kasnejšem obdobju.
Potočnik je pojasnil, da je Evropska komisija s sprejetjem strateškega dokumenta 'Znanost in tehnologija, ključ do prihodnosti Evrope', junija odprla razpravo o prihodnosti znanosti in tehnologije v Evropi. "Evropski raziskovalci in uporabniki njihovih storitev so s tem dobili priložnost, da predstavijo svoje poglede na to, zakaj sta znanost in tehnologija ključ do evropske prihodnosti," je prepričan Potočnik.
Ob tem je dodal, da so v komisiji hkrati predlagali tudi znatno povečanje proračunskih sredstev, namenjenih znanosti in raziskovanju v naslednjem proračunskem obdobju, da bi tako omogočili, da se v polni meri izkoristi "evropska dodana vrednost"skupnega delovanja in da bi dali dodaten zagon prizadevanjem EU za uresničevanje ciljev lizbonske strategije.
"Kot enega najpomembnejših izzivov, s katerimi se bo Evropska unija soočala v naslednjih letih, vidim prav uresničevanje ciljev lizbonske strategije. V prihodnjem mandatu komisije nameravam za njegovo dosego usmeriti vso svojo energijo. Zato me tudi zelo veseli, da bom postal tudi član skupine komisarjev za lizbonsko strategijo, ki jo bo vodil predsednik, in član skupine komisarjev za Svet za konkurenčnost, ki jo bo vodil komisar za podjetništvo in industrijo,"je pojasnil komisar Potočnik.
Fouere: Odločitev je priznanje za Potočnika in Slovenijo
"Zelo sem vesel glede dodelitve resorja Potočniku, saj pomeni priznanje njegovi strokovnosti, pa tudi priznanje prispevku Slovenije k znanosti in tehnologiji," je odločitev predsednika nove Evropske komisije komentiral vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere.
"Resor je bistven tudi za uresničevanje lizbonske strategije," je dodal Fouere in pojasnil, da brez uspeha na tem področju tudi izpolnitev strategije, po kateri naj bi Evropska unija do leta 2010 postala najkonkurenčnejše na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ne bo uspela. "Potočnik ima ključno in zelo zanimivo nalogo, da bo združil vse sestavne dele strategije, kot so industrijske, inovacijske, tehnološke in raziskovalne zmogljivosti EU," je prepričan Fouere.
Tudi razdelitev ostalih resorjev je Fouere ocenil za zelo dobro, ob tem pa je izpostavil predvsem dejstvo, da je več manjših članic unije dobilo pomembne resorje.
Nova bruseljska ekipa:
Jose Manuel Barroso (Portugalska) - predsednik Evropske komisije
Günter Verheugen (Nemčija) - komisar za industrijo ter podjetja in podpredsednik Evropske komisije
Jacques Barrot (Francija) - komisar za promet in podpredsednik Evropske komisije
Rocco Buttiglione (Italija) - komisar za pravosodje, svobodo in varnost in podpredsednik Evropske komisije
Margot Wallstroem (Švedska) - komisarka za institucionalne odnose ter komunikacijsko strategijo in podpredsednica Evropske komisije
Siim Kallas (Estonija) - komisar za administrativne zadeve, finančni nadzor in boj proti poneverbam in podpredsednik Evropske komisije
Joaquin Almunia (Španija) - komisar za gospodarske in denarne zadeve
Jan Figel (Slovaška) - komisar za izobraževanje, kulture in večjezičnost
Mariann Fischer Boel (Danska) - komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja
Joe Borg (Malta) - komisar za ribištvo in pomorske zadeve
Stavros Dimas (Grčija) - komisar za okolje
Benita Ferrero-Waldner (Avstrija) - komisarka za zunanje odnose ter evropsko sosedsko politiko
Dalia Grybauskaite (Litva) - komisarka za finančno programiranje in proračun
Danuta Huebner (Poljska) - komisarka za regionalno politiko
Markos Kiprianu (Ciper) - komisar za zdravje in zaščito potrošnikov
Laszlo Kovacs (Madžarska) - komisar za energijo
Nellie Kroes (Nizozemska) - komisarka za konkurenco
Peter Mandelson (Velika Britanija) - komisar za trgovino
Charlie McCreevy (Irska) - komisar za notranji trg in storitve
Louis Michel (Belgija) - komisar za razvoj in človekoljubno pomoč
Janez Potočnik (Slovenija) - komisar za znanost in raziskave
Viviane Reding (Luksembrug) - komisarka za informacijsko družbo in medije
Olli Rehn (Finska) - komisar za širitev
Vladimir Špidla (Češka) - komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Ingrida Udre (Latvija) - komisarka za davke in carinsko unijo
Za dokončno potrditev nove bruseljske ekipe na položaj se mora o njej pozitivno izreči še Evropski parlament. Ta bo opravil zaslišanja posameznih komisarjev, nato pa glasoval o komisiji kot ekipi. Zaslišanja nove ekipe bodo v Evropskem parlamentu potekala v času od 27. septembra do 1. oktobra ter od 4. do 8. oktobra. O komisiji kot celoti bo parlament glasoval na plenarnem zasedanju od 25. do 28. oktobra v Strasbourgu.













