Tiskane izdaje
Imenovanje evropske komisije določa pogodba iz Nice, po kateri svet predlaga novega predsednika komisije, ki ga nato potrdi tudi evropski parlament. Kot je znano, je na zadnjem bruseljskem vrhu politično podporo najvišjih državnikov članic Unije vnovič dobil Jose Manuel Barroso, ki pripada politični skupini evropskih konservativcev. Čeprav je ta na zadnjih volitvah prepričljivo zmagala, izvolitev Barrosa na prvem zasedanju novega parlamenta še zdaleč ni samoumevna. Nasprotujejo ji evropski socialisti - v tej poslanski skupini sta iz Slovenije Zoran Thaler in Tanja Fajon -, zlasti pa Zeleni, ki z odmevno akcijo »Stop Barroso« v zadnjih dneh tudi na internetni strani pozivajo proti ponovnemu imenovanju dosedanjega predsednika komisije. Za začetek želijo preprečiti, da bi bila odločitev sprejeta že 14. julija, na prvem zasedanju parlamenta, prepričani pa so tudi, da se bo - če bo ta akcija uspešna - nato pojavil »alternativni« kandidat, ki ga zdaj Barrosovi nasprotniki, torej evropska levica, nimajo.
Liberalci razdeljeni
Slovenski poslanec Ivo Vajgl nam je povedal, da bodo evropski liberalci, ki bodo pri glasovanju očitno odigrali vlogo jezička na tehtnici, o podpori Barrosu odločali danes. Evropski liberalci so razdeljeni in ni izključeno, da bodo v parlamentu poslanci te skupine glasovali različno. Vajgl se pridružuje tistim, ki menijo, da je na čelu evropske komisije čas za novega človeka. Kaže torej, da bodo Barrosa od slovenskih poslancev v evropskem parlamentu podprli samo člani evropske ljudske stranke, torej Lojze Peterle, Milan Zver in Romana Jordan Cizej.
Novi zapleti?
Če bo Barroso, kljub nasprotovanjem, izvoljen že na prvem zasedanju parlamenta, se bodo potem vendarle začeli postopki izbiranja novih komisarjev; šele takrat lahko pričakujemo uradni predlog slovenskega premiera o predstavniku iz Slovenije. Če ne, se bo zgodba še bolj zapletla, med drugim zato, ker bo odločanje padlo v čas po irskem referendumu in po ratifikaciji lizbonske pogodbe. To pa pomeni, da tudi uradni slovenski kandidat za prihodnjega člana komisije še nekaj časa ne bo znan. Politična usoda Janeza Potočnika je zato v tem času, bolj kot od odločitve vladnega vrha v Ljubljani, odvisna od razpleta javnih in zakulisnih bojev bruseljskih centrov moči.
»Ne - solidarnosti, obnovljivim virom energije, ekonomski dinamiki, pravičnosti, reformam, dialogu, novim idejam, novim rešitvam. Odgovor je ne!« so položili v usta Barrosu njegovi politični nasprotniki v spotu, s katerim na spletu pozivajo evropsko javnost, naj se izreče proti novemu mandatu dosedanjega predsednika komisija.
Iz tiskane izdaje Dela
