Potrdili verski zakon

Ljubljana - Po vetu državnega sveta na zakon o verski svobodi so poslanke in poslanci ob obstrukciji opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS s 47 glasovi za in nobenim proti zakon znova potrdili. Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa njihove pravice, njegovi nasprotniki pa so mu ves čas očitali, da bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države.

Za ponovno potrditev verskega zakona je glasovalo vseh 45 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, na pomoč pa sta jim priskočila tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli.

Zakon po besedah direktorja urada za verske skupnosti Draga Čeparja ureja način zagotavljanja in uresničevanja verske svobode, določa register ter kriterije, pogoje in postopek za registracijo verskih skupnosti ter pravice registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti in njihovih pripadnikov.

Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropskimi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimi dokumenti uredili področje verske svobode. Sedanja ureditev namreč temelji na zakonu iz leta 1976 in je zastarela, predvsem pa je pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj, je sprejetje novega zakona utemeljila vlada.

Tako ne opredeljuje postopka in pogojev registracije verskih skupnosti, registra verskih skupnosti, pojma verske skupnosti, ne ureja njihovega temeljnega pravnega položaja v Sloveniji. Še zlasti pomanjkljiva je ureditev ustanovitve verske skupnosti, saj obstoječi zakon ne določa niti minimalnih kriterijev oziroma pogojev za njihovo ustanovitev, kot to velja na primer za društva.

Finančne posledice zakona izhajajo iz prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Verske skupnosti so doslej iz državnega proračuna prejemale sredstva za kritje prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta prispevek države za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov se je od najvišje vrednosti, tj. od 23,86 odstotka od osnove v letu 1992, postopoma zmanjšal na 15,94 odstotka, kolikor znaša danes.

Novi zakon predvideva odstotek v skupni višini 21,86 odstotka (prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 in prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka). Ocene kažejo, da bi bilo v letu 2007 za izplačilo prispevkov za socialno varnost duhovnikov potrebnih 1,9 milijona evrov (453 milijonov tolarjev); izračun temelji na številu oseb, ki jim je država januarja lani izplačala prispevke za socialno varnost, teh je bilo 1043.

Zakon sprejeli decembra lani, državni svet izglasoval veto

Zakon so sicer koalicijski poslanci s pomočjo poslancev narodnosti ob obstrukciji opozicijskih SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS sprejeli decembra lani. Državni svet pa je nanj izglasoval odložilni veto, saj je bila večina svetnikov prepričana, da zakon bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države ter zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti.

Za ponovno potrditev verskega zakona je bilo sicer potrebnih 46 glasov, prav s tolikšno večino je bil izglasovan tudi prvič. Poslancem SDS, NSi in SLS, ki imajo v državnem zboru skupaj 45 glasov, sta tudi tedaj priskočila na pomoč poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli.

Zakon je sicer že v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS, češ da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, privilegira rimskokatoliško cerkev in ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Zato so postopek njegovega sprejemanja ves čas spremljali zapleti.

Ustavna presoja verskega zakona možna, odločitve še ni

Tako v LDS kot v SD so prepričani, da bi bilo vredno oceniti, ali je ponovno potrjeni zakon o verski svobodi v vseh rešitvah skladen z ustavo ali ne, vendar odločitve o tem, ali bodo vložili ustavno presojo, še niso sprejeli. Tako sta medijem po izidu današnjega glasovanja dejala Miran Potrč in Aleš Gulič. Slednji ni izključil še nekaterih drugih možnosti, kot sta referendum ali zgolj spremembe zakona. Da bo zakon zagotovo doživel ustavno presojo, pa menijo v DeSUS, a se morajo o tem, ali jo bodo vložili sami, še dogovoriti.

Po Guličevih trditvah v LDS niso napovedovali ničesar, pripovedovali pa so o možnostih. Možen je referendum, ustavna presoja, možna pa je tudi čisto običajna procedura, se pravi novelacija zakona. V poslanski skupini bodo te možnosti preučili, ampak stvari so še odprte, je dejal.

LDS bi sicer ustavno presojo vložila za člene, ki govorijo o financiranju in o kvotah, potrebnih za ustanavljanje verskih skupnosti, ter za peti člen, ki govori o splošno koristnih organizacijah. Referendum je "vprašljiv, saj bi na nek način preštevali ljudi, jih delili, ampak to bo naredil že zakon sam". Spremembe zakona pa se Guliču zdijo tudi zelo mogoče, ker bi "zoprne zadeve lahko popravili". Seveda pa je slednje odvisno od tega, kako bo njihove pobude sprejemala koalicija oziroma ves državni zbor, je še dejal.

Potrču se zdi ustavna presoja potrebna, ker gredo zakonske rešitve "preko načela delitve države in verskih skupnosti in tudi mnogo preko vatikanskega sporazuma". Ker pa je vsebina prezahtevna, da bi to storili sami, bodo povprašali nekatere strokovnjake, ali bi bili pripravljeni pomagati pri pripravi tehtnih argumentov za ustavni spor.

Glede referenduma pa je v SD "večinsko mnenje zelo zadržano". Kot je še povedal Potrč, si ga ne želijo,"ker bi potem diskutirali samo o vprašanju, ali je Cerkev bogata ali revna".

V DeSUS pa so, kot že omenjeno, prepričani, da bo zakon doživel ustavno presojo. Toda o tem, ali jo bodo vložili sami, se bodo še dogovorili. Seveda pa obstaja možnost, da bi pri tem sodelovali, je povedal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič.

Jelinčič in Veber brez poslanske imunitete

Državni zbor je odrekel poslansko imuniteto Zmagu Jelinčiču (SNS) in Janku Vebru (SD), tako da bo državno tožilstvo proti poslancema, ki se sicer na imuniteto nista sklicevala, lahko začelo kazenski postopek. Poslanke in poslanci so poleg tega za predsednico Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško imenovali evropsko poslanko Romano Jordan Cizelj. DZ sejo nadaljuje s ponovnim odločanjem o zakonu o verski svobodi.

Kriminalistična policija Generalne policijske uprave je zoper Jelinčiča vložila kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. Poslanec je osumljen, da je v svojo zasebno zbirko vključil nekaj primerkov posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena. Gre za grafični skici Plečnikove zgradbe in uršulinske cerkve, dve pismi o strokovnem usklajevanju med tiskarno De La Rue in Studiem za vizualne komunikacije ter makulaturo bankovca za 500 tolarjev, ki so nastali pri tiskanju slovenskega denarja. Jelinčič naj bi jih vključil v svojo zbirko, čeprav naj bi vedel, da so v lasti oblikovalca Miljenka Licula.

Poslanca SD Vebra pa utemeljeno sumijo kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Kot uradna oseba - župan občine Kočevje - naj bi namreč vede kršil predpise, ko je podpisal pogodbo za gradnjo večstanovanjskega objekta, ki naj ne bi imelo gradbenega dovoljenja.

Romano Jordan Cizelj, ki jo za predsednico upravnega odbora sklada za razgradnjo NEK predlaga SDS, je izmed petih kandidatov državnemu zboru predlagala mandatno-volilna komisija. Med predlaganimi kandidati so bili še Ciril Pevec in Anton Planinc (oba na predlog DeSUS), Jože Peternelj (NSi) ter Branko Janc (LDS). Za novo predsednico upravnega odbora sklada je glasovalo 54, proti pa devet poslancev.

DZ je izglasoval še nekaj sprememb v sestavi parlamentarnih delovnih teles. Predsednika odbora za promet Franca Kanglerja (SLS), ki je zaradi izvolitve na mesto mariborskega župana danes vrnil poslanski mandat, bo zamenjal Josip Bajc, prav tako poslanec SLS. Na mesto podpredsednika odbora za zunanjo politiko pa je DZ imenoval poslanca NSi Janeza Drobniča, ki bo zamenjal sedanjega vodjo poslanske skupine Nove Slovenije Jožefa Horvata.