Potrebujemo nov protikorupcijski zakon?

Ljubljana - Če bi resno želeli kaj spremeniti, bi bilo potrebno sprejeti popolnoma nov zakon o preprečevanju korupcije, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, ko je strnil pričakovanja po izdani odločbi ustavnega sodišča. Za komisijo je najboljša rešitev, zlasti glede neodvisnega statusa komisije, še vedno ta, ki že obstaja v veljavnem zakonu o preprečevanju korupcije, je menil Kos.

S tem zakonom bi morali ustanoviti samostojni organ, ki bi se ukvarjal z vprašanji, povezanimi s spremljanjem premoženjskega stanja funkcionarjev in konfliktom interesov. Jasno je, da bi to moral biti povsem samostojen in neodvisen organ približno takšnega položaja, kot je protikorupcijska komisija, v njej pa bi morali biti zastopani predstavniki vseh vej oblasti, je še dejal.

Na koncu bodo o spremembah zakonodaje v skladu z odločbo ustavnega sodišča odločali poslanci v DZ. Po mnenju Kosa bodo imeli zelo enostavno nalogo, ali bodo upoštevali mnenje tuje in domače stroke, svojih volivcev in osnovno načelo poštenosti, ali pa bodo upoštevali na suho izmišljene razloge za spremembe, katerih edini cilj je, da politika ostane absolutno nenadzorovana.

Vlada ni za nadzor funkcionarjev od zunaj

Kos se boji umetnega razbitja komisije, saj se obeta, da bi namesto enega organa dobili tri organe, ki bodo opravljali tisto, kar je doslej opravljala Komisija za preprečevanje korupcije sama. "Vlada ni za to, da bi se funkcionarji nadzirali od zunaj. Vlada se Komisije za preprečevanje korupcije boji. Če smo mislili, da bi bil osnovni razlog za ukinitev predsednik, se vse bolj kaže, da gre pri vseh teh potezah za to, da se je treba rešiti celotne komisije," je še opozoril Kos.

Prepričan je, da je komisija z dvoletnim delovanjem dokazala, da ni brezzobi tiger. Lani izpeljana raziskava Inštituta za družbene vede kaže, da so v javnosti prepoznani in da bi komisiji kar 36 odstotkov vprašanih prijavilo primer korupcije, če bi zanj izvedeli, 72,8 odstotka vprašanih pa podpira nadaljnje delovanje komisije.

SD za razveljavitev zakona o nezdružljivosti

SD so danes v parlamentarni postopek vložili zakon o razveljavitvi zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo. Tako so po novinarski konferenci poslanske skupine SD, na kateri so pojasnili vsebino zakona, potrdili v stranki. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, je danes sicer povedal, da bi s sprejetjem zakona vladi in DZ dali dovolj časa, da področje preprečevanja korupcije uredi na celovit način.

Zakon, ki ga je vložila stranka SD, sicer v prvem členu razveljavlja zakon o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, je pojasnil Potrč. V drugem členu pa pravi, da zakon stopi v veljavo takoj, s čimer bi po njegovem pridobili dovolj časa, da se popravi in dopolni zakon o preprečevanju korupcije, ki je po mnenju SD boljši.

Ob podpori v DZ bi tako še naprej veljal zakon o preprečevanju korupcije, razen nekaterih določb, ki jih je zadržalo ustavno sodišče. V vmesnem času Potrč predlaga tudi sprejetje resolucije Združenih narodov (ZN) o korupciji.

Podporo takšnemu predlogu so zaenkrat izrazili le v NSi, v SLS in SNS omenjenega zakona ne podpirajo, pomisleke pa so izrazili tudi nepovezani poslanci.

Odzivi strank na predlog SD

Če je to inštrument, ki bi pomagal čim prej sanirati ustavno neusklajenost zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, potem v NSi podpiramo zakon, ki ga je danes vložila SD, je povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Predvsem pa v NSi želijo, da se vlada do vloženega zakona opredeli.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP) so izrazili pomisleke ob današnji potezi SD. Ocenjujejo, da gre za prenagljeno rešitev poslanske skupine SD, saj bi sprejetje zakona o razveljavitvi zakona o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo povzročilo pravno praznino. Z dnem uveljavitve tega zakona v Sloveniji namreč ne bi bilo nobenega veljavnega predpisa, ki bi urejal področje nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, menijo v NP.

V SLS so prepričani, da je zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo v vrsti primerov bolj življenjski od dosedanjega zakon o preprečevanju korupcije, zato podpirajo dopolnitev tega zakona v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
V SNS pa bodo glasovali proti predlogu SD, ker menijo, da mora korupcijo nadzorovati ena komisija, ki naj bo parlamentarna, in ne dve, je povedal podpredsednik SNS Sašo Peče. "Mi smo absolutno za eno komisijo s popolnimi pooblastili, odgovornostjo in dolžnostmi."

Predsednik DeSUS Karl Erjavec sicer ni mogel komentirati samega zakona, ki ga je vložila SD, saj še ni seznanjen z njegovo vsebino, se pa po njegovih besedah DeSUS zdi najpomembneje to, da se zakon o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo čim prej uskladi z odločbo ustavnega sodišča. Kot je Erjavec še dodal, je najpomembneje to, da imamo institucijo, ki bo učinkovito bdela nad korupcijo.

V SDS in LDS pa predloga zakona, ki ga je vložila SD, še niso pregledali in ga zato še ne morejo komentirati.

Kovačič: Zahteva SD in LDS praktično v celoti zavrnjena

Po odločbi ustavnega sodišča je postalo popolnoma jasno, da je bila zahteva predlagateljev SD in LDS praktično v celoti zavrnjena. Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki so ga izpodbijali, ni protiustaven; ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost z ustavo le v treh določilih, v vsem ostalem pa je popolnoma nesporen, je danes stališče poslanske skupine SDS na novinarski konferenci predstavil Dimitrij Kovačič.

Kot je med drugim pojasnil, je ustavno sodišče ugotovilo, da so pristojnosti komisije, sestavljene iz poslancev DZ, v večjem delu nesporne, sporna oziroma z ustavo neskladna pa je njena zadolžitev v zvezi z nadzorom nad tako imenovanimi samostojnimi organi oblasti (predsednik republike, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, ustavno sodišče ter funkcionarji lokalne samouprave). Del, ki se nanaša na funkcionarje DZ, vlade in njenih služb ter institucij, pa je skladen z ustavo, je poudaril Kovačič.

"Menili smo, da bi bil nadzor ene veje oblasti nad drugimi vejam oblasti dopusten, kajti to se nam je zdelo bolj logično, kot da posamezna veja oblasti nadzira samo sebe," je dejal. Kar pa zadeva nadzor nad drugimi samostojnimi organi oblasti, bi po Kovačičevih besedah kazalo slediti sugestiji ustavnega sodišča in uvesti notranjo kontrolo. Oblika slednje pa je stvar razprave.

Zakon o preprečevanju korupcije, po katerem deluje tako imenovana Kosova komisija, je s tem zakonom zamenjan in je njegova veljavnost podaljšana do trenutka, ko bo prišlo do odprave neusklajenosti, razen posameznih določil, ki se že sedaj ne smejo več uporabljati, je pojasnil Kovačič. Menil je, da bo vlada hitro pripravila ustrezne popravke in bodo spremembe zakona posredovane v DZ, ki je neskladje z ustavo dolžan odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v uradnem listu.

Peče: Korupcijo naj preiskuje parlamentarna komisija

SNS je z vložitvijo zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo leta 2005 sledila težnji, da se za to problematiko v okviru pravnega reda ustanovi ena komisija s polnimi pooblastili in odgovornostjo. V SNS ne verjamejo, da lahko isto problematiko rešujeta dve ali več komisij, in ocenjujejo, da bi bilo "primerneje imeti parlamentarno komisijo, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov različnih strank", je na današnji novinarski konferenci poslanske skupine SNS dejal Sašo Peče.

Peče je še izpostavil, da je po vložitvi zakona vlada "skoraj vsak predlog člena omenjenega zakona poskušala dodelati ali spremeniti". Tako sta končni rezultat in vsebina zakona drugačna, kot pa sta bila sprva zapisana. Prav zaradi vladnega posega v zakon je ustavno sodišče v sklepu ugotovilo, da se izvajanje tega zakona zadrži, da ga je potrebno spremeniti in odpraviti njegova nesoglasja s pravnim redom v roku šestih mesecev, je poudaril Peče.

Poslanec SNS je komentiral še predloge ministra za javno upravo Gregorja Viranta, ki je rešitev predvidel bodisi s številčnim povečanjem Kosove komisije bodisi z dopolnitvijo zakona z novimi cilji in vsebino. SNS je bližji drugi pristop, saj bi na ta način opredelili pravice, naloge in odgovornost komisije. "V kolikor bi to obveljalo v praksi in bi tako pripravljen zakon prišel v odločanje v DZ, bi po vsej verjetnosti dobil podporo SNS," je zaključil Peče.