Povej mi, kje in kaj študiraš, in povem ti, kdaj boš zaposlen

Kakšne možnosti imajo naši višješolski in visokošolski diplomanti, da že v prvih mesecih po diplomi najdejo zaposlitev (če je že nimajo)? Kakšne so razlike pri zaposlovanju med študijskimi področji in med posameznimi institucijami? Odgovore na ta in podobna vprašanja, vendar samo za generacijo diplomantov 2007, ponuja raziskava, ki je bila narejena v okviru vladnega ciljnega raziskovalnega programa (CRP) o financiranju visokega šolstva za tretje tisočletje, ki so jo izvedli raziskovalci Ekonomske fakultete (EF) Univerze v Ljubljani (UL) in Fakultete za management Univerze na Primorskem.


Čeprav je raziskava zajela samo eno generacijo diplomantov, in tudi to samo prvih devet mesecev po diplomi, rezultati veliko povedo. Predvsem jim ni mogoče oporekati verodostojnosti, saj jim je uspelo zajeti skoraj vse predlanske diplomante, ki jih je bilo skupaj 14.725, od tega 7408 na UL, 2952 na Univerzi v Mariboru (UM), 714 na UP, 43 na Univerzi v Novi Gorici (UNG), 2865 na višjih strokovnih šolah in 743 na samostojnih visokošolskih zavodih. Večina (10.172) je bila diplomantov družboslovnih ved, sledili so diplomanti tehnike (2331), naravoslovnih ved (2056) in umetniških akademij (166).

Mnogi so zaposleni že pred diplomo

Kot je razkrila raziskava, so bili mnogi iz te generacije ob diplomi že zaposleni. Skupaj jih je bilo tedaj zaposlenih malo več kot 35 odstotkov, na področju tehničnih ved še precej več (40,4 odstotka), na področju naravoslovnih študijev pa najmanj (dobrih 21 odstotkov). Primerjava deležev zaposlenih ob diplomi po študijskih področjih z deleži izrednih študentov kaže bistveno drugačno podobo, kot bi jo pričakovali ob vedenju, da so mnogi izredni študenti v resnici običajni, ki se niso mogli vpisati redno. To bi moralo pomeniti, da je ob diplomi zaposlenih manj študentov, kot jih izredno študira. V resnici je ravno obratno. Z izjemo družboslovnih ved, kjer je bila v raziskani generaciji skoraj polovica izrednih študentov, ob diplomi pa jih je bilo zaposlenih dobrih 37 odstotkov, so povsod drugod deleži zaposlitve ob diplomi močno presegli deleže izrednega študija. To je še zlasti veljalo za diplomante umetniških akademij, kjer je bilo med diplomanti komaj 2,4 odstotka izrednih študentov, v času diplome pa je bilo vendar zaposlenih več kot 30 odstotkov. Izstopa tudi področje tehnike, kjer je od predlanskih diplomantov izredno študiralo manj kot 30 odstotkov, ob diplomi pa je bilo zaposlenih več kot 40 odstotkov. Še najbližja, le poldrugi odstotek vsaksebi, sta bila deleža načina študija in zaposlenosti pri diplomantih naravoslovnih ved.

Precejšnje razlike med zaposlenostjo te generacije ob diplomi pokaže tudi primerjava visokošolskih institucij. Na samostojnih visokošolskih zavodih (SVZ) ter na višjih strokovnih šolah (VSS) je bil ob diplomi zaposlen že vsak drugi diplomant (z majhnimi razlikami med študijskimi področji). Na novogoriški univerzi je bila zaposlena skoraj polovica diplomantov družboslovnih ved in manj kot 17 odstotkov diplomantov naravoslovnih ved je bilo zaposlenih od 40 odstotkov (naravoslovje) do 45 odstotkov (družboslovne vede). Na mariborski univerzi je bila zaposlena tretjina diplomantov družboslovnih ved, dobra petina diplomantov naravoslovnih in več kot 40 odstotkov diplomantov tehniških ved. Diplomanti ljubljanske univerze - z izjemo naravoslovnih ved, kjer je bilo zaposlenih le dobrih 18 odstotkov - so imeli okrog 30-odstotni delež zaposlenih, kar tudi pomeni, da je bilo med diplomanti te univerze še najmanj zaposlenih.

Zaposlenost po treh, šestih in devetih mesecih

V prvih treh mesecih po diplomi se je zaposlilo skoraj 16 odstotkov diplomantov UL, 14 odstotkov diplomantov UNG, skoraj deset odstotkov diplomantov UM, dobrih šest odstotkov diplomantov UP ter samo slabi trije odstotki diplomantov VSS in le dva odstotka diplomantov SVZ - pri ocenjevanju teže teh podatkov pa je vendar treba upoštevati prej omenjene deleže zaposlenosti ob diplomi. V naslednjih treh mesecih so deleži različno narasli - na UL na 26 odstotkov, na UNG čez 23 odstotkov, na UM blizu 18 odstotkov, na UP čez 11 odstotkov, na VSS in SVZ na okrog pet odstotkov. V devetih mesecih pa je zaposlitev - brez prej zaposlenih - našlo skoraj 31 odstotkov diplomantov UL, na UNG je bil delež zaposlitve enak kot pol leta, na UM je narasel na več kot petino, na UP na več kot 13 odstotkov, na VSS na več kot sedem odstotkov, na SVZ pa na 6,5 odstotka.

Čeprav se je pri zaposlovanju diplomantov generacije 2007 med univerzami najbolje odrezala tista polovica, ki je izšla z UL, so diplomanti UNG enkrat vendar prehiteli ljubljanske diplomante. Na področju družbenih ved je bil po devetih mesecih, brez zaposlenih pred diplomo, delež zaposlenih diplomantov UNG skoraj 26-odstoten - na UL manj kot 24 odstotkov, na UM dobrih 19 odstotkov, na UP pa dobrih 12 odstotkov. Vendar so raziskovalci na predstavitvi opozorili, da je bilo na UNG leta 2007 samo osem diplomantov družboslovnih ved, kar je verjetno težko primerjati s številom diplomantov na UL ali UM.

Raziskave nameravajo nadaljevati

Dekan EF UL dr. Dušan Mramor napoveduje, da bodo počakali leto, dve ali tri, nato pa z raziskavo znova spremljali isto generacijo. Takrat naj bi vključili tudi vprašanja, ki jih v sedanji raziskavi še ni - denimo primerjavo področij, na katerih so diplomirali, s tistimi, kjer so zaposleni. Načrtujejo tudi anketo, s katero naj bi ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z doseženimi delovnimi mesti.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela