Povišanje prispevne stopnje, 
poseg v pravice in reorganizacija

Ljubljana – V začetku tega leta je bilo na čakalnih seznamih za 90 milijonov evrov bolnikov, je povedal minister za zdravje Dorjan Marušič. Za večji dostop do storitev in kakovostnejšo, vsem dosegljivo javno zdrav­stvo sta skupaj s premierom Borutom Pahorjem predstavila teze za celovito prenovo zdravstvenega sistema, ki bodo v javni razpravi do sredine marca. V začetku aprila bosta na podlagi pripomb pripravljena nova zdravstvena zakona, ki ju bo vlada do začetka počitnic poslala v državni zbor. Reforma bo »pod streho« do božiča letos, je napovedal premier. »Korak za korakom; vsak, ki ga bomo zamudili, bo bolj boleč,« je orisal nujnost sprememb Marušič.

Po napovedih ministra bo zdravstvo učinkovitejše in bo lažje določalo prednostne naloge, če bo ves denar združen pod okriljem javne zdravstvene blagajne. Zdaj se 70 milijonov evrov zbranega denarja porabi za samo delovanje zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, iz njih pa se financirajo v velikem delu tudi nepotrebne storitve. Skupen cilj reforme je povečanje BDP za zdravstvo na deset odstotkov do leta 2020 in povečanje deleža javnih sredstev s sedanjih 73 na 80 odstotkov.

V javno razpravo je dal tri možnosti. Prva predvideva ukinitev dopolnilnega zavarovanja in povišanje prispevne stopnje za 2,4 odstotne točke, kar bi prineslo v javno zdravstveno blagajno ves denar dopolnilnih zavarovanj (420 milijonov evrov), zdravstvene pravice bi ostale nespremenjene, a bi bila v tem primeru ogrožena vzdržnost javnih financ.

Drugi predlog predvideva povišanje prispevne stopnje za delojemalce za dve točki (na 8,36 odstotka bruto plače) ali manj, če bi kril razliko državni proračun. V tem primeru se bodo neto plače nekoliko znižale, a približno 86 odstotkom prebivalcev se bo razpoložljivi dohodek po plačilu obveznosti za zdravstvo povečal (glej tabelo). Za 70 milijonov evrov se bo zmanjšal priliv v splošni državni proračun, kažejo izračuni.

Napoved zvišanja prispevne stopnje je že vznemirila delodajalce. »Dosedanje izkušnje kažejo, da vsak poseg v neto izplačilo plače privede do velikega pritiska na rast plač,« so sporočili iz Gospodarske zbornice.

Prevetritev pravic in reorganizacija sistema

Minister meni, da je treba poseči tudi v zdravstvene pravice, saj vse, ki so zdaj v košarici, za zdravje niso nujno potrebne. Omenjal je socialne pravice (najbrž posmrtnina in pogrebnina) in nenujne reševalne prevoze, zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, in nekatera zdravila z vmesne liste. Odpoved pravicam je potrebna tudi zaradi dostopa do bolj potrebnih storitev. »Če se res ne bomo mogli odpovedati nobeni pravici, bomo morali bolj dolgo čakati. To je neodgovorno do bolnih,« je dejal Marušič.

Poudaril je, da je nujna tudi reorganizacija zdravstvenega sistema. Slovenija ne potrebuje toliko bolnišnic, ampak poleg obeh univerzitetnih kliničnih centrov le sedem standardiziranih regijskih bolnišnic. Bolnišnice se bodo med seboj povezovale, prav tako zdravstveni domovi, zasebno in javno zdravstvo bo ločeno, napoveduje minister Marušič.

Prva javna okrogla miza o reformi

Zdravje kot družbeni in zasebni interes je naslov prve javne okrogle mize o zdravstveni reformi do leta 2020, ki jo danes organizira časopis Delo v Narodnem domu v Mariboru. Naši gostje bodo minister za zdravje Dorjan Marušič, predsednik Evropske zveze zdravnikov specialistov Zlatko Fras, direktor UKC Maribor Gregor Pivec, zasebni kirurg Marko Bitenc, predsednica upokojencev Mateja Kožuh Novak in varuh bolnikovih pravic Aco Prosnik. Okrogla miza se bo začela ob 17. uri.