Kamnik – Na Kopiščih v Kamniški Bistrici bi radi ob grobiščih žrtvam povojnih pobojev do prihodnjega poletja uredili park spomina in opomina. Po simboličnem začetku urejanja, blagoslovu območja, pri katerem so 21. junija letos sodelovali predstavniki Evangeličanske, Katoliške in Pravoslavne cerkve, je nastala zadrega.
Grobišč, ki so bila že pred leti popisana in sondirana, ni v registru kulturne dediščine, nejasne so tudi njihove meje, zato pristojni kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine ne more izdati pogojev, ki bi jih potrebovali pred začetkom ureditvenih del.
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pojasnili, da so v Kamniški Bistrici znane tri lokacije povojnih pobojev: Kopišča, Spodnja postaja žičnice in Pod Šimnovim plazom. Za vse tri je kranjska območna enota zavoda že v letih 1999 in 2000 izdelala strokovne podlage za morebiten vpis lokacij v register kulturne dediščine, o čemer so se pogovarjali tudi z občino Kamnik. »Ker pa se je pokazalo, da za kaj takšnega takrat ni bilo zakonske podlage, so bili postopki vpisa ustavljeni. Zakonske pogoje je vzpostavil šele zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008, ki o grobiščih po vojni pobitih govori kot o delih (arheološke) dediščine. Zavod bo zato omenjene pobude znova proučil,« pravijo v ZVKDS. Zakaj so bili lahko medtem grobišča druge svetovne vojne in arheološke lokacije vpisani v register, nam na zavodu niso pojasnili.
Grobišča bi radi uredili do 70. obletnice pobojev
Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, ki je prevzelo pobudo za ureditev parka, težko razume, da grobišča po 20 letih še niso v registru, saj je občina Kamnik že leta 1994 z odlokom zavarovala vsa do takrat znana območja grobišč in na njih postavila križe. »Na Kamniškem imamo na tisoče zamolčanih žrtev povojnega totalitarnega nasilja, ki še nimajo grobov,« opozarja Podbrežnik. V dolini Kamniške Bistrice bi zato radi do junija prihodnje leto, ob 70. obletnici tragičnih dogodkov, postavili kapelo, uredili dostope do grobišč v okolici, grobišča pa trajno zavarovali, je povedal Podbrežnik. Pobudo društva, ki deluje od leta 2010, sta podprli občina Kamnik in vladna komisija za reševanje prikritih grobišč. Župan Marjan Šarec je imenoval komisijo, ki se bo ukvarjala s to tematiko, začeli so postopke za pridobitev upravnih dovoljenj.
Na vprašanje, zakaj grobišč že prej niso zavarovali, Podbrežnik ne pozna odgovora: »Morda je vzrok to, da je po dosegljivih podatkih tam »le« 50 žrtev iz Slovenije, večina pa jih je iz Črne gore.« Zdaj bo treba najprej dobiti zanesljive zarise območja grobišč in podatke. Do junija 2005, ko je bila na Kopiščih prvič maša za ubite pripadnike nekdanje kraljeve jugoslovanske vojske, se je v Sloveniji malo vedelo o pobojih. Pet let pozneje je bila ob verskem obredu v spomin na ubite črnogorske četnike in civiliste predstavljena knjiga Sava Gregovića z naslovom Pucaj, rat je završen: zlim putem bratoubilaštva: slovenačko krvavo proljeće 1945, v kateri je bilo slovenski javnosti prvič pojasnjeno, da so zločine zagrešili črnogorski partizani.
Dežman: Nekateri varuhi ne spoštujejo zakona
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je za Delo pojasnil, da se je pri sondiranjih v letih 2005 in 2006 potrdilo, da je v grobiščih nekaj tisoč mrtvih. Kompleksa pa po njegovem niso uredili zaradi nejasnih razmerij med ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. »Ustavno sodišče je nato odločilo, da zemljišče pripada lokalnemu okolju, zato je prav, da se kompleks uredi in se določi tudi posebno mesto za spominjanje na ubite Črnogorce. S spomenikom smrti vseh narodov po drugi svetovni vojni bi bila Slovenija lahko točka evropskega dialoga, kar bi državljane zelo razbremenilo zločinske dediščine,« meni Dežman. Na pomislek, da kljub raziskavam še niso jasne meje grobišč, sicer na Kopišču ne bi moglo biti strelišče s tarčami, je Dežman odgovoril, da območja strelišča niso sondirali. Dežman je prepričan, da se je glede vpisa grobišč v register kulturne dediščine zapletlo, ker določeni varuhi dediščine ne spoštujejo zakona o varstvu kulturne dediščine, ki prikrita grobišča šteje med arheološko dediščino, in zato nasprotujejo, da bi jih obravnavali kot kulturno dediščino in vpisali v register.
Tiskane izdaje
