Tiskane izdaje
Skrajnosti pa pravijo, da Trboveljčani vozijo najmlajše avte v državi, čeprav je že vsak peti brezposeln. Na drugi strani je Komenda, kjer vozijo najstarejše konjičke in imajo največ otrok, čeprav niso najmlajši v državi; to so s povprečno 20,4 leta v romskem naselju Kerinov Grm. Najraje se imajo v Dobju, kjer lani ni bilo niti ene razveze. Posebneži so tudi v Hodošu, kjer lani niso nikogar obsodili. Od Slovenk najmanj rojevajo ženske iz Loškega Potoka, kjer se je lani rodilo 11, umrlo pa skoraj petkrat več prebivalcev.
Največ – 1438 evrov – zaslužijo v Cerkljah na Gorenjskem, najbolj pridni pri zbiranju odpadkov pa so v Domžalah. V Osilnici jih zberejo najmanj, imajo pa tudi najmanj delovno aktivnih prebivalcev in najnižje plače. V Solčavi skoraj ne umirajo, leta 2013 sta umrla le dva, največ – 2242 – pa so jih istega leta pokopali seveda v Ljubljani. Prestolnica se sicer večinoma utopi v sivem povprečju – tudi po površini je v primerjavi s Kočevjem, ki meri medvedjih 555 kvadratnih kilometrov, pritlikavka.
Manjših od povprečne je 72 občin, večjih 138; manj ljudi kot v povprečni je v 54 občinah, več v 156; povprečno stare konjičke vozijo v 25 občinah, neto povprečna plača, s katero bi moral povprečen občan povprečne občine preživljati družino, pa je v 90 odstotkih občin nižja od 1005 evrov. Na razdalji komaj 117 kilometrov se povprečni plači Gorenjca iz Cerkelj in Dolenjca iz Kostanjevice razlikujeta za več kot dvakrat, povprečju se najbolj približajo v Idriji (993 evrov).
Kaj se plete po povprečni slovenski glavi
A plača, stanovanje, avto ali starost šoferja ne določajo količine sreče povprečnega Slovenca. Prav tako niso kazalniki družbene, »občinske« sreče površina občine, število občanov ali število brezposelnih, trdi sociolog kulture in psihoanalitik Roman Vodeb. »Za sociologijo naroda so bolj kot Sursovi kazalniki pomembna vprašanja, kot: kaj se plete po povprečni slovenski glavi, kaj jo muči, kako si organizira dnevno rutino, kako doživlja ugodje, kje je največ razlik med spoloma, kakšne filme in oddaje gledajo ljudje, kakšno glasbo poslušajo, kod po svetovnem spletu surfajo, s kom se družijo, koliko prijateljev imajo, kolikokrat se ga napijejo, spijo z žensko ... To so relevantni podatki in jedro ugotavljanja sociologije nekega naroda. Šele če bi bilo mogoče izmeriti število besed, ki si jih izmenjata slovenska mož in žena oziroma partnerja, ter jakost oziroma nežnost glasu in temo pogovora, bi približno izvedeli tudi za raven sreče in prijetnosti življenja na Slovenskem. Priznanje bi si zaslužil tisti, ki bi izmeril srečo in nasmejanost otrok, ki jim jo omogočajo starši, pri čemer je pomemben podatek število ločitev,« pravi Vodeb.
V Hodošu niso nikogar poslali v zapor
Po zadnjih podatkih je porok v slovenskih občinah skoraj trikrat več kot ločitev. Najraje se imajo v Dobju, kjer so lani dosegli poročni rekord in niso imeli nobene razveze. V povprečju se bolje razumejo zakonci na vzhodu države, najbolj pa šepajo zakoni v Dobrepolju: z devetimi razvezami so slovenski rekorderji. Slovenske ženske v povprečju umirajo osem let starejše kot moški, pri 81. Posebneži so v Hodošu: lani se ni nihče poročil niti ločil, tudi obsodili niso nikogar, čeprav dobrih 360 prebivalcev Hodoša od vseh Slovencev živi v najbolj nemogočih razmerah: brez notranjega stranišča, kopalnice, vode in elektrike v stanovanju je vsak tretji.
Stanovanje je v osnovi simbol matere oziroma maternice, pravi Vodeb, barva sten, izbira (dragih) materialov, motivi slik na stenah, preproge in pohištvo Slovencev kažejo na slovensko mater oziroma na njen vpliv na koncept stanovanja. A po tej teoriji bi morala imeti vzhodnoslovenska mati vsaj dva obraza: na vzhodu države, na vsega petdesetih kilometrih poti med Cirkulanami in Odranci, so namreč najmanjša, dvosobna, pa tudi največja, štirisobna, slovenska stanovanja. Sicer pa 80 ali več kvadratnih metrov povprečnih uporabnih površin na prebivalca premoreta le dva odstotka ali dobrih 41.000 Slovencev. Kar 130.000 jih živi v stanovanjih, kjer ima eden na voljo največ deset kvadratov. Najmanj gneče je v stanovanjih v Kranjski Gori, največ v Zavrču.
Če na splošno velja, da je standard višji na zahodu države, njen vzhod definira brezposelnost: rekorder je Dobrovnik, kjer sta brez dela vsaka četrta ženska in vsak četrti moški. Vodeb pravi: »To pomeni veliko simbolno kastriranih moških.«
Največ brezposelnih žensk je sicer v Osilnici: skoraj vsaka druga ali 41 odstotkov. Simbolno kastracijo po Vodebu povzroča tudi izenačevanje plač med spoloma: »Moški utegnejo biti zato bolj obupani, posledično tudi morda nagnjeni k popivanju, kajenju in podobnemu omamljanju ter z motnjami v potenci pred - faličnimi ženskami.«
Slovenke so sicer še vedno slabše plačane od moških. V povprečju zaslužijo okrog 70 evrov bruto manj. Razlike so največje v zdravstvu in socialnem varstvu, najmanjše pa v preskrbi z električno energijo, plinom in vodo.
V Trbovljah imajo radi nove avtomobile
Primerjave med občinami, pravi Vodeb, po svoje kažejo, kje so moški (naj)bolj in kje (naj)manj simbolno kastrirani: »Dobro je vedeti, koliko stare avte vozimo, še bolj pa, ali je lastnik on ali ona, kakšne znamke je in v kateri cenovni razred spada. Ni namreč vseeno, ali je devet let star avto twingo ali audi, ker: avto ni avto, pač pa simbol moškega organa, tako kot denar.«
Sodeč po podatkih Sursa, pred simbolno »kastracijo« na štirih kolesih najbolj trepetajo Trboveljčani: najhitreje obnavljajo vozni park, vozijo najmlajše avte v državi, čeprav je že vsak peti brezposeln. Nasprotno pa v Komendi, kjer je brezposelnost več kot dvakrat manjša od trboveljske, vozijo najstarejše konjičke in hkrati najbolj skrbijo za nadaljevanje rodu, čeprav niso najmlajši v državi ... Najmlajše, v povprečju 20,4 leta stare stanovalce, ima Kerinov Grm, največje romsko naselje v krški občini, med občinami pa Gorenja vas - Poljane. Od Slovenk najmanj rojevajo ženske iz Loškega Potoka, kjer se je lani rodilo 11, umrlo pa skoraj petkrat več prebivalcev.
