Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je doslej predstavila izračune, po katerih bodo občine v letu 2017 zaradi dogovora s sindikati o odpravi anomalij do vključno 26. plačnega razreda plačale približno 9 odstotkov vsega povišanja, pri premijah za pokojninsko zavarovanje približno 8 odstotkov, za povišan regres pa bodo svojim zaposlenim morale odšteti 1.014.987 milijona evrov. Občinski proračuni bodo letos tako imeli dodatnih 4.785.182 milijona evrov stroškov. Pri izračunih je ministrstvo upoštevalo tako plače javnih uslužbencev, kot transferje za plače v javnih zavodih. Izračun pa ne vključuje morebitnih povečanih finančnih bremen občin za financiranje javnih storitev, na primer za plače v domovih za starejše. Ministrica je dejala, da je v tem delu ministrstvo še pripravljeno na prilagoditve.
Predstavnika SOS-a Marjan Kardinar in Ivan Žagar sta spomnila, da občine že nekaj let ne prejemajo povprečnine, kakor bi jim pripadala po zakonu, obenem pa država sprejema ali pripravlja zakonodajo in predloge, ki občinam povečujejo stroške, obenem pa ne zagotavlja dodatnega financiranja. Takšni so na primer predlogi nove prostorske in gradbene zakonodaje ter novi predpisi na področju socialnega varstva.
Več županov in tudi direktorica mestne uprave Ljubljane Jožka Hegler so opozorili, da so izračuni ministrstva linearni, stroški občin za plače pa so različni že zaradi različnega števila njihovih javnih zavodov in zaposlenih v njih, ki jim morajo občine financirati plače.
Ministrica za finance je dejala, da se razlik zavedajo, vendar ima mandat vlade le za pogovore o spremembah Zakona o izvrševanju proračunov s spremenjeno višino povprečnine za leto 2017. Tovrstne razprave bi po njenem sodile na pogovore o predlogu Zakona o financiranju občin, ki je v javni razpravi, saj gre za sistemsko vprašanje. Zaenkrat lahko ministrstvo za finance k sedaj veljavni povprečnini za leto 2017 doda le 2,4 evra ter še preračun posrednih stroškov občin za povečane plače v javnih zavodih, kjer so plačnice občine.