Pozabili na odločbo o dohodnini

Ljubljana - Poleg funkcionarjev, ki niso oddali prijave premoženjskega stanja, njihovo število se je v tem tednu znižalo na 87, je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da 290 funkcionarjev (267 nepoklicnih in 23 poklicnih) ni oddalo popolne prijave. V večini primerov so pozabili priložiti odločbo o dohodnini, ugotavlja predsednik komisije Drago Kos.

Seznama uradnikov, ki niso oddali prijave, in tistih, ki so oddali nepopolno prijavo, sta objavljena na spletni strani komisije.

Med funkcionarji, ki niso oddali popolne prijave premoženjskega stanja, je ena tretjina poslala kakšen drug dokument, na primer napoved dohodnine ali odmero katastrskega dohodka. Zaradi tega jih je komisija 26. avgusta pozvala naj jim do 15. septembra pošljejo zahtevane dokumente. Šele po tem dodatnem roku bodo kršitelje zakona kaznovali. Poklicnim funkcionarjem grozi znižanje plače, nepoklicnim pa po treh mesecih predlog za prenehanje funkcije. Komisija se že dogovarja z republiško davčno upravo, da bi pridobila odločbe od tistih funkcionarjev, ki je nimajo in bi za to pooblastili komisijo. Tak način pridobitve odločb o dohodnini načrtuje komisija za naslednje leto.

Objavljeni spisek funkcionarjev, ki niso oddali prijave o premoženjskem stanju pa je naletel na različne odzive. Večina županov, katere je komisija pozvala naj omenjene funkcionarje razrešijo raznih funkcij v delovnih telesih občin, je komisiji sporočila, da so o tem obvestili svetnike in sprašujejo, kaj naj še storijo. Nekateri pa navajajo, da gre za svetnike, ki pripomorejo k delu občin in zoper katere ne bodo ukrepali. Zadnji napadi na komisijo ne pripomorejo k temu, da bi svetniki spoštovali zakon. Lahko bodo zavedeni, da jim ni treba podati prijave premoženjskega stanja, je prepričan Kos.

Komisija sicer nima preiskovalnih pooblastil, vendar je kljub temu, od oktobra do zdaj, prejela 286 prijav domnevnih koruptivnih dejanj. Pregledali so 153 prijav in pri 56. zaznali znake korupcije. Zato so 91 prijav odstopili pristojnim organom od tega 63 policiji. Komisija ugotavlja, da je prijav vedno več, kar dve tretjini prijaviteljev pa je ob prijavi navedlo svoje osebne podatke. To kaže, da komisiji državljani zaupajo. Prijave so kvalitetne in se nanašajo na nekatere zelo resne zadeve pri katerih znaša premoženjska škoda, ki je bila povzročena s temi dejanji tudi milijardo tolarjev, je pojasnil Kos.

Med 290. funkcionarji, ki niso oddali popolne prijave premoženjskega stanja so: državni svetnik Adolf Zupan in generalni sekretar Primož Hainz, pravobranilec Goran Semenič, državni sekretar Anton Rous, direktorja zavoda za varstvo kulturne dediščine in zgodovinskega arhiva Janez Kromar in Branko Kozina, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, župani občin Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, Dobje pri Planini Franc Salobir, Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič, Podlehnik Vekoslav Fric, Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, Starše Vili Ducman, Turnišče Jožef Kocet, sodniki Ivan Gabrovec, Metka Popivoda, Danilo Obersnel, Dragica Šantl Fleguš, Andrej Šramel, Stanislav Jug, Orijana Trunkl, Dragan Vukovič, Jože Petrič, tožilca Jožica Boljte Brus, Mateja Gončin, član RVK Rafael Cijan in namestnik člana Jurij Toplak ter številni občinski svetniki med njimi Miha Jazbinšek in Peter Božič.

Policija podlegla ministrovi avtoriteti

“Ravnanje policije, ki je ministru za obrambo, njegovi ženi in njegovemu varnostniku 14. junija brez izvedene mejne kontrole dovolila prestopiti državno mejo zunaj mejnega prehoda Brnik, nato pa zoper njih kot domnevne storilce prekrška ni začela postopka o prekršku, ustreza zakonski definiciji korupcije,” je v svojem načelnem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. V obrazložitvi še piše, da je “policija kršila dolžno ravnanje, ki ga zapovedujeta zakon o nadzoru državne meje in zakon o prekrških.” Minister Karel Erjavec in njegova žena sta od tega imela korist, saj sta se izognila postopku zaradi prekrška.

Ko se je minister za obrambo 14. junija na Brniku želel ob vrnitvi iz tujine izogniti novinarjem, je s pomočjo svojih varnostnikov dosegel, da je letalo namesto na območje mejnega prehoda zavilo na vojaško ploščad. Tam ni mejnega prehoda, prav tako pa ni bila opravljena mejna kontrola. Takratni v. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik je odredil izredni nadzor, ki je sicer ugotovil, da “je bila v konkretnem primeru pot letala in izstopanje potnikov neobičajno”. Policija pa je ocenila, da do prekrška ni prišlo. Če bi bil minister kaznovan za prekršek, bi moral odšteti najmanj 100.000 tolarjev kazni.

Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj kritizirala ravnanje policije, pri čemer si je pomagala tudi z neodvisnim strokovnjakom za državne meje. “Prestop državne meje je po določilih drugega odstavka 14. člena zakona o nadzoru državne meje mogoč samo na za to določenih mejnih prehodih, drugje je državno mejo mogoče prestopiti le v primeru višje sile ali če je tako določeno z mednarodno pogodbo. Drugih izjem zakon ne dopušča. Ker v primeru s 14. junija ni šlo za nobeno od naštetih izjem, policija ni imela nobenega pooblastila, da bi ministru za obrambo, njegovi soprogi in varnostniku omogočila prestop državne meje zunaj mejnega prehoda Brnik,” je ugotovila policija. Prav tako je komisija ugotovila, da se morajo vsi – brez izjeme – podrediti mejni kontroli. Opustitev mejne kontrole je možna le zaradi preprečevanja motenj pri odvijanju prometa preko mejnega prehoda. V primeru Erjavca za takšno izjemo ni šlo, pa mejna kontrola kljub temu ni bila opravljena. Čeprav se je policija sklicevala na 14. člen pravilnika o izvajanju zakona o nadzoru državne meje, ki omogoča, da policisti občasno odstopijo od mejne kontrole, je protikorupcijska komisija ugotovila, da 14. člen pravilnika velja zgolj za cestni promet. Minister pa je potoval z letalom. Tudi če bi 14. člen pravilnika tolmačili zelo na široko, še vedno velja, da policisti od mejne kontrole lahko občasno odstopijo samo na območju mejnega prehoda. Erjavec pa v državo sploh ni vstopil na mejnem prehodu.

“To pomeni, da bi minister, njegova soproga in varnostnik morali biti obravnavani v postopku za prekršek,” je zapisala komisija. Pri tem je komisija sicer razumela navedbe policije, da je šlo za vsem znane osebe in da je bil ministrov prehod predhodno dogovorjen in usklajen s pristojnimi policijskimi enotami. Pa vendar zakonska določila nikomur, niti policistom, ne dajejo pooblastila za dovoljevanje takšnih prehodov meje. Ker policija postopka o prekršku ni začela, je kršila dolžnostno ravnanje, ki ga od nje zahteva 50. člen zakona o prekrških. Ta pravi, da se mora postopek o prekrških začeti po uradni dolžnosti.

Protikorupcijska komisija je še zapisala, da je “nerazumljivo, zakaj je policija od izvrševanja svojih zakonsko določenih nalog brez zakonitih razlogov odstopila zaradi tako neznatne kršitve ministra za obrambo”. Takšno ravnanje policije ustreza definiciji korupcije, meni komisija. Ta definicija namreč zajema različne oblike nedopustnih ravnanj posameznikov, kot so uporaba poznanstev, zloraba različnih oblik avtoritete in podobno, kar vse ustvarja neenakost pred zakonom in omogoča pridobivanje različnih oblik koristi.

Lahko dodamo, da je policija že na začetku podlegla avtoriteti in moči obrambnega ministra Karla Erjavca, saj je, kot je pred parlamentarnim odborom za obrambo pričal takratni v. d. generalnega direktorja policije dr. Bojan Potočnik, minister “izrazil željo in policija mu je ustregla. Naša napaka je bila, da smo izpolnili željo obrambnega ministra. Pravilno bi bilo, da bi rekli ne”. Potočnik je še povedal, da se kaj takšnega, kar je dosegel Erjavec – da ga je kar sama policija proti predpisom v državo pospremila mimo mejnega prehoda – ne bi posrečilo nobenemu drugemu državljanu.

Na policiji so povedali, da navedb komisije za preprečevanje korupcije ne bodo komentirali, sicer pa je poročilo policije o tem dogodku že potrdila vlada.

Drago Kos, predsednik protikorupcijske komisije, pa nam je povedal, da bo zdaj komisija sama spisala predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper Erjavca, soprogo in varnostnika, potem pa bodo spremljali razvoj dogodkov.

Preberite v četrtkovi tiskani izdaji Dela.