Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je bila danes na predlog opozicije sklicana nujna seja odbora za zdravstvo, na kateri so nato razpravljali o celotnem sistemu. Opozicija in pozicija sta se strinjali: čim prej je treba izvesti zdravstveno reformo. A o tem se razpravlja že deset let.
V prvi uri razprave je bilo nemalo zadreg, saj poslanci in poslanke v zapletenem zdravstvenem sistemu (še) niso doma. Tako je bilo na trenutke mučno poslušati, kako da je vlada z ZUJF znižala prispevno stopnjo (Barbara Žgajner Tavš), kar seveda ne drži, v resnici je prenesla pet odstotkov pravic z obveznega zavarovanja na dopolnilno. Enako osuplost je povzročilo dejstvo, da so razpravljavci mešali dopolnilno in dodatno zavarovanje, kakor da gre za isto stvar. Precej neprijetno je bilo spremljati tudi nevednost poslancev o tem, ali država plačuje najrevnejšim dopolnilno zavarovanje ali ne.
Seveda ga ne plačuje, ker jim pomaga tako, da njihove zdravstvene storitve (do)plačuje neposredno, torej dopolnilnega zavarovanja najrevnejši (55.400 ljudi) ne potrebujejo in ZUJF ne bi smeli občutiti, je pojasnila Marjetica Mahne z ministrstva za finance. Iz tega dela razprave je bila prav neverjetna trditev predsednice odbora za zdravstvo Lejle Hercegovac, zdravnice, o najbolj revnih: »V praksi je tako, da tisti, ki niso nujni, ne morejo v ambulanto.«
Vse navedeno pa ne spremeni osnovnega vzroka, zaradi katerega je Pozitivna Slovenija nujno sejo tudi sklicala: povišanje premij dopolnilnega zavarovanja za štiri evre je povečalo nepravičnost v sistemu in najbolj prizadeti so tisti, ki sicer po kriterijih države niso socialno ogroženi, a zanje zaradi nizkih prihodkov pomeni povišanje štiri evre na mesec precej. Državna sekretarka Brigita Čokl je (v odsotnosti ministra za zdravje) povedala, da je to prehodno stanje, ki ga bodo odpravili z reformo. »Zdravje je javna dobrina in to moramo ohraniti,« je dejala.
Ministrstvo se bo z reformo zavzelo za večji delež BDP v zdravstvu (Slovenija je v OECD po tem kriteriju v zadnji tretjini skupaj z Romunijo in Slovaško), in sicer za plačevanje prispevkov od vseh prihodkov, za enako stopnjo zdravstvenega prispevka za vse in za odpravo vdorov, ki so iz zdravstvene blagajne preusmerili denar v splošni proračun (DDV, plačevanje pripravnikov in specializantov, drugo). »Ne bomo krčili pravic,« je povedala v imenu vlade, v svojem imenu pa, da se bo zavzela za ohranitev ene zdravstvene blagajne, čeprav je v koalicijski pogodbi zapisana tudi drugačna možnost.
Za čimprejšnjo reformo, ki bo vključevala tudi odpravo dopolnilnega zavarovanja, so se zavzeli tako v opoziciji (Andreja Črnak Meglič, SD) kot v vladajoči SDS (Franc Breznik), pri čemer je bilo težko razumeti, ali se v imenu te stranke zavzema za več ali za manj vpliva države. »Vsak posameznik naj skrbi za svoje zdravje,« je dejal, a se je v nadaljevanju državi zahvalil: »Sam jemljem biološka zdravila za 1200 evrov na mesec in sem hvaležen državi, da mi to omogoča.« Zavzel se je za uvedbo trošarin na sladke pijače in na artikle, ki vsebujejo belo moko. »Ljudje so nerazgledani in ne vedo, da pomeni včasih manj hrane več zdravja,« je dejal.
Sklicatelji nujne seje menijo, da se ZUJF pozna tudi pri dostopnosti do zdravstvenih storitev za bolnike. Toda Marjetica Mahne je zatrdila drugače: »Ravnokar sem se vrnila s seje sveta UKC Maribor, kjer so povedali, da čakalne dobe nikjer ne presegajo dopustnih čakalnih dob.« »To ne drži. V Mariboru čakajo bolniki po tri leta, a niso vneseni v čakalne knjige. Potem prihajajo na Ptuj, kjer jih operiramo,« je postavil trditev na laž Darko Jazbec, kirurg iz ptujske bolnišnice, poslanec Pozitivne Slovenije. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, je napovedal, da bo stanje v UKC Maribor preveril.
