Pozimi odmrla četrtina čebeljih družin

Čebelarji so pozimi v povprečju izgubili skoraj četrtino čebeljih družin ali dvakrat več kot ponavadi. Najbolj so prizadeti na območju Iga, Dolskega, Mengša in Domžal.

Objavljeno
29. april 2010 22.55
Karolina Vrtačnik
Karolina Vrtačnik
Lukovica - Čebelarji so pozimi v povprečju izgubili skoraj četrtino čebeljih družin ali dvakrat več kot ponavadi. Najbolj so prizadeti na območju Iga, Dolskega, Mengša in Domžal, od koder poročajo celo o polovičnem odmrtju čebeljih družin. Med čebelarskim posvetom, ki je bil pred kratkim v Celju, je Jasna Kralj z Nacionalnega inštituta za biologijo anketirala 500 čebelarjev, ki so anonimno poročali o stanju čebeljih družin. Po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča rezultati vzbujajo skrb, saj tako velikega odmrtja ne pomnijo.

Še huje je, ker natančnega vzroka za umiranje ne pozna nihče. Po Nočevih besedah morebitne škodljive učinke obravnavamo posamično, nihče pa ne ve, kako poguben vpliv ima zmes desetih različnih kemičnih substanc, ki jih lahko hkrati zaužije čebela. Noč opozarja, da prihajajo enako alarmantne vesti iz ZDA, kar kaže na svetovno razsežnost problema. Lokalno je najhuje na domžalskem območju, kar bi lahko bilo posledica intenzivnega kmetovanja.

Kraljeva je povedala, da največkrat okrivljena varoja sama po sebi ni vzrok za težave, temveč je pogosto problematičen način uporabe sredstev za njeno zatiranje. Kot je dejala, bo treba na novo pregledati navodila za uporabo sredstev za zatiranje in nadzirati njihovo upoštevanje, saj je varoja problematična tudi kot prenašalka virusov. Kot opaža, je problem manjši na višjih območjih, kjer je paša boljša, zrak čistejši, ni suš, čebelnjaki pa so med seboj tako oddaljeni, da je manj možnosti za prenos bolezni. Po njenem mnenju bo treba spremeniti tehnologijo čebelarjenja, ker so se razmere tako spremenile, da postaja čebelarstvo ogroženo, ključni pogoj za nadaljnji obstanek pa je čisto okolje.

Iz petkove tiskane izdaje Dela