Poziv k arbitraži umaknili iz poročila

Bruselj – Poziv k arbitraži za rešitev odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov je za zdaj umaknjen iz poročila o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je pripravil član Odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve Hannes Swoboda (PES). Poročilo, ki so ga poslanci sicer z veliko večino podprli, sedaj ni več "uravnoteženo", zato bom pripravil nove predloge, je po glasovanju povedal Swoboda.

"Strankarski kolegi" predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja so se "žal v zadnjem trenutku obrnili proti Hrvaški", je poročevalec Swoboda pojasnil nenadni zasuk v stališču poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) tik pred začetkom glasovanja. "Upam, da bomo na koncu dosegli bolj koristen rezultat," je dodal.

"Kolegi so sprejeli moje argumente," zakaj ni potrebe po "tehnični opredelitvi" reševanja odprtih vprašanj, pa je zasuk v stališču članov EPP pojasnil slovenski poslanec Alojz Peterle (NSi/EPP). Poslanec Borut Pahor (SD/PES) pa je izid glasovanja označil kot "dokaz, da smo Slovenci zelo uspešni, ko nastopimo kot reprezentanca" in opozoril, da je sicer treba počakati še na aprilsko glasovanje na plenarnem zasedanju.

O spornem kompromisnem predlogu številka 6, ki opredeljuje slovensko-hrvaške odnose, so poslanci glasovali v dveh delih. Prvi del, ki vključuje poziv obema vladama k rešitvi odprtih vprašanj meje ob upoštevanju doslej doseženih dogovorov in sklepov Evropskega sveta iz junija 2004, so člani odbora podprli. Drugega, ki v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov predvideva mediacijo tretje strani ali mednarodno arbitražo, pa so z veliko večino zavrnili.

Pahor in Peterle spet pozvala k umiku poziva k arbitraži

Poročilo odbora "ni in ne bi smelo biti poročilo o odnosih med Slovenijo in Hrvaško", je danes v zadnji javni razpravi pred popoldanskim glasovanjem o dokumentu vnovič poudaril slovenski poslanec Pahor. Poročevalec Hannes Swoboda gre s pozivom k arbitraži predaleč, zato predlagam, da ga umakne, je pozval. Poslanec Peterle pa je dodal, da Hrvaška nima odprtih vprašanj meje samo s Slovenijo, zato "takšna ekskluzivnost ni na mestu".

Nikakršne potrebe ni "iti predaleč v iskanju rešitev med državama, ki bosta v prihodnje odprta vprašanja nedvomno rešili", je poudaril Pahor (SD/PES). "To vprašanje je v pristojnosti obeh vlad in ne tega visokega doma," je poudaril.

Opozoril je, da se z umikom odstavka o urejanju sosedskih odnosov strinjajo tudi na Hrvaškem. "Če je to sprejemljivo za visoke predstavnike hrvaškega sabora, zakaj ne bi bilo za Evropski parlament," je menil.

"Mar je to edino nerešeno vprašanje med Hrvaško in njenimi sosedami? Kje pa, tu sta še Bosna in Hercegovina ter Srbija," je še opozoril Pahor in dodal, da gre Swoboda z izrecno omembo Slovenije tudi v kompromisnem predlogu predaleč.

Peterle: Gre za poročilo o napredku Hrvaške, ne pa za poročilo o urejanju bilateralnih vprašanj med državama

Peterle se sicer strinja s prvim delom, ki omenja odprta vprašanja, ne pa tudi z drugim, ki "tehnično opredeljuje način reševanja vprašanj meje". Za to v poročilu o napredku kandidatke ni nikakršne potrebe, je prepričan.

Peterle je ob tem še poudaril, da je verjetno tudi zaradi pogovorov o amandmajih tega poročila prišlo do preboja pri reševanju vprašanja nepremičnin med Slovenijo in Hrvaško. Vprašanje nepremičnin naj bi bilo sicer v poročilu vseeno omenjeno.

Swoboda: Vsi nadaljnji predlogi so prišli od slovenskih kolegov

Swoboda je na te očitke odgovoril, da je sprva dvostranske odnose v poročilu "zelo zadržano" omenil in da so vsi nadaljnji predlogi prišli od slovenskih kolegov, ki ju sicer "zelo ceni".

Slovenski politiki so zadevo oblikovali v "vprašanje ključnega pomena". Ne moremo sedaj reči, da če končna rešitev ni "v celoti slovenska, da o tem sploh ne bi smeli govoriti", je poudaril in dodal, da se tudi hrvaška stran s formulacijo "ne strinja popolnoma".

Člani odbora so sicer v današnji razpravi poudarili, da odprta vprašanja meje niso bila pogoj za vstop Slovenije v EU in da bi moralo enako veljati tudi za Hrvaško. Pahor je ob tem spomnil, da je imela Slovenija " grde izkušnje, ko se je sama pridruževala". " Nočemo dvojnih standardov. Nočem početi nečesa, kar smo nekoč obsojali," je zatrdil.

Swoboda pa je sicer vnovič opozoril, da v amandmaju najprej poziva k dvostranski rešitvi vprašanj in šele nato, če ta ni mogoča, k vključitvi tretje strani. Poziva tudi, naj obe strani izkoristita prihodnje mesece za napredek v reševanju teh problemov.

"Cilj Evropskega parlamenta je, da nakaže pot naprej. Poročila niso sama sebi namen," je še poudaril Swoboda, ki je sicer prepričan, da "razlike niso tako velike, da ne bi mogli naprej".

Hrvaška vztrajno lobirala, kaj so počeli slovenski diplomati?

Hrvaška stran je v luči priprav poročila sicer vztrajno obiskovala institucije EU tako v Bruslju kot v Strasbourgu. V minulih tednih so se tako v omenjenih mestih zvrstili obiski hrvaškega premiera Iva Sanaderja, ministrice za zunanje odnose in evropske integracije Kolinde Grabar-Kitarović in hrvaške ministrice za pravosodje Ane Lovrin. V Strasbourgu se je sredi marca mudil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je srečal s poslancem Swobodo in ga seznanil s stališči Slovenije v zvezi s poročilom parlamenta o Hrvaški.

Rupel je takrat pojasnil, da se je za srečanje s Swobodo odločil potem, ko se je v zvezi z omenjenim poročilom v Evropskem parlamentu začelo lobiranje hrvaške strani. " Mislim, da je bila slovenska intervencija po navalu nekaterih drugih intervencij nujno potrebna in da bodo sledile še kakšne druge," je dejal.

Kaj natančno se je pogovarjal s poslancema, Rupel ni želel razkriti. Povedali smo, da je nesprejemljivo, da poročilo izenačuje status Slovenije, članice EU, in Hrvaške, kandidatke za članstvo v EU, je pogovore povzel minister. "Mislim, da bo prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb," je dodal. "Swoboda je v principu naklonjen nekemu bolj uravnoteženemu pristopu k problematiki slovensko-hrvaških odnosov. Predlagali smo konkretne popravke, videli bomo, kaj bo," je dodal.

Kacin: Arbitraža lahko prinese le odlog odločitve o meji

Pogled članov odbora Jelka Kacina (ALDE/LDS) je podoben Peterletovem. Po mnenju Kacina ni mogoče pričakovati, da bi arbitraža o meji, če bi se zanjo odločili, v doglednem času prinesla kaj drugega kot odlog odločitve o meji, hkrati pa bi dala Hrvaški možnost in priložnost, da se še naprej utrjuje na svojih pozicijah.

Poslanec Mihael Brejc (EPP/SDS) je glede urejanja vprašanja meje povsem jasen. "Slovenija si prizadeva za dobrososedske odnose z vsemi sosedi, zato je doslej dajala prednost dogovarjanju o odprtih vprašanjih. V primeru Hrvaške se to očitno ne obnese, zato je arbitraža za Slovenijo sprejemljiva pot," je pojasnil. "Sama se zavzemam za dogovor med državama brez vpletanja tretje strani. Strinjam se z mnenjem poročevalca, da državi izrabita vse razpoložljive možnosti za dosego dogovora. Poseg tretje strani je gotovo ena izmed možnih rešitev, vendar le v primeru, če državama ne uspe najti dogovora v medsebojnem dialogu," pa je prepričana poslanka Romana Jordan-Cizelj (EPP/SDS).

"Najboljši način reševanja odprtih vprašanj je pogovor in dogovor obeh strani, kar velja tudi v primeru odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Arbitraža se mi sicer ne zdi optimalna metoda, vendar pa je v primeru, ko dvostranski dogovor med državama ni mogoč, vseeno bolje, da se z njo uredijo nerešena vprašanja, kot pa da še naprej stojimo na mestu in smo v nenehnem sporu s sosednjo državo," je prepričana poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi). Da arbitraža "ne bi bila ne hitra ne preprosta " rešitev, meni poslanka Mojca Drčar Murko (ALDE/LDS). "Državi, ki se odločita za arbitražo, morata v pogodbi najprej opredeliti njen predmet in pogajanja o predmetu arbitraže bi po vsej verjetnosti že posegla v bistvo zadeve," je prepričana in dodaja, da preprost ne bi bil niti dogovor o članih arbitraže in o njenem predsedniku ter postopku.

Poslanci Evropskega parlamenta bodo o poročilu o napredku Hrvaške glasovali na aprilskem plenarnem zasedanju.