Problematika, poudarjajo v svojem pisanju, se je začela pojavljati zlasti po letu 2010, ko je naraslo število medvedov in volkov, v zadnjem času tudi šakalov. Država problematike ne rešuje, ampak je ogromno izgovorov, »da še niso narejene strokovne študije, da še ni izvedeno štetje populacije divjadi«, obenem pa jim očitajo, »da prebivalci pretiravamo, da ne znamo sobivati z medvedom in volkovi, da se s kmetijsko dejavnostjo vrivamo v življenjski prostor divjadi!«
Sobivanje?
Oporekajo izrazu sobivanje, ker človek nikoli ni sobival niti z medvedom niti z volkom: »Zveri so imele svoj življenjski prostor v gozdovih, človek je ob gibanju v gozdu spoštoval nujne ukrepe za osebno varnost.« Kmetje niso postavljali ograj, da bi preprečili prihod divjadi na kmetijske površine ali do rejnih živali na paši, ampak so ograje zgolj preprečevale, da se krave niso pasle na sosedovih zemljiščih.
»Nerazumne odločitve ekoloških kvazistrokovnjakov in dobesedno eksperimentiranje s spodbujanjem večanja populacije zveri s strani nekaterih raziskovalcev v našem okolju je pripeljalo do razmer danes, ki jih lahko opišemo samo kot izredne razmere,« pravijo v civilnih iniciativah: »Tako rekoč ne mine dan, ko v naših okoljih ne zabeležimo napada volka na rejno živino. O tem, da se medved že kar sprehaja po naših dvoriščih, da vdira v naša gospodarska poslopja, niti ne poročamo več. Preprosto je tega toliko, da smo že obupali nad neodzivnostjo institucij.« Počutijo se ogrožene.
Ne želijo pogroma nad zvermi
Živeti želijo v varnem okolju, ne pa da se na napade volkov ali vdiranje medveda v bivalna okolja človeka na podeželju ne odzove nihče. Pri tem, opozarjajo, ne zahtevajo ali pričakujejo pogroma nad zvermi v naših gozdovih: »Te so in bodo tukaj, so del našega okolja in so tudi ena od naših turističnih destinacij. Tako kot so zapisali kolegi na Kočevskem: »Kočevski medved je naš in ga ne damo. Je naš zaščitni znak in ponos, vendar želimo, da ga je toliko, kot to okolje prenese«.«
Zato zahtevajo izredni odstrel populacije medvedov najmanj do števila, kakor je to ocenil Zavod za gozdove, in da se izvede izredni odstrel volkov v celoti tam, kjer se pojavljajo napadi na rejne živali. Šakala naj se razglasi kot lovno divjad brez omejitev. Vlada naj predlaga spremembo zakonodaje po kratkem postopku tako, da bo odločanje o populaciji divjadi v pristojnost zgolj strokovnih institucij, kot so Zavod za gozdove, Lovska zveza in Kmetijsko-gospodarska zbornica, pri odločanju pa naj sodelujejo tudi lokalni prebivalci.
»Postopek odločanja mora biti izvzet iz pravnih okvirjev zakona o upravnem postopku in brez možnosti pritožbe kogarkoli,« pravijo v civilnih iniciativah, kjer tudi konkretno predlagajo, kje in kdaj naj bi bilo srečanje s predsednikom vlade in obema ministroma.