Tiskane izdaje
Bruselj – Finančni ministri Evropske unije so Slovenijo danes na zasedanju v Bruslju po obravnavi njenega konvergenčnega programa pozvali, naj sprejme ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, še posebej v pokojninskem sistemu, hkrati pa naj skozi bolj konkretne ukrepe za zmanjšanje javne porabe zagotovi tudi hitrejši napredek k srednjeročnemu cilju znižanja primanjkljaja.
S tem so ministri sledili priporočilom Evropske komisije, ki je oceno slovenskega programa sprejela 1. februarja. Skupaj so ministri sicer obravnavali ocene za šest držav, ki so si, kot je ob robu zasedanja dejal komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia, zadale srednjeročne cilje znižanja primanjkljaja skladno s paktom stabilnosti in rasti, vse pa "imajo tudi razmeroma dobro fiskalno situacijo" in so njihove ocene zato pozitivne.
Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je oceno opisal kot "ugodno", saj navaja, da so makroekonomske napovedi realne, tveganje uravnoteženo, javnofinančni cilji pa uresničljivi. Pozive bo vlada upoštevala in preučila, kaj se da narediti, je zagotovil. Še posebej to velja glede pokojninske reforme, kjer bo treba pregledati, če je pogoje še moč zaostriti, je razložil minister.
Posebej je pri tem omenil možnost ponovne reaktivacije upokojencev, to je možnost, po kateri bi že upokojeni ljudje lahko spet začeli delati. "Dolgoročna stabilnost javnih financ je problem cele Evrope, v Sloveniji pa je še posebej zaostren, ker je naša rodnost med najnižjimi. S tem se moramo soočiti in vlada se je že zavezala, da bo to storila. Živimo in delamo dlje, kot smo v preteklosti," je dejal Bajuk.
Pri tem je imel minister v mislih tudi projekcijo o vplivu staranja prebivalstva na proračune v EU, ki Sloveniji ne kaže posebej ugodne slike: brez sprememb v pokojninskem sistemu naj bi se njena javna poraba na račun pokojnin glede na raven leta 2004 do leta 2030 povečala za 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2050 pa kar za 7,3 odstotka. "Čas je za ukrepanje," je menil minister.
In kaj še piše v oceni konvergenčnega programa za Slovenijo? Ugotavlja se, da je lani država zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 1,7 odstotka BDP, kar je nižje od napovedanega 2,1 odstotka, predvsem zaradi boljšega izplena pri pobiranju davkov in 0,5 odstotka nižje javne porabe. Makroekonomski scenarij temelji na verjetnih predpostavkah, napovedi za inflacijo so videti realistične.
Program sicer navaja celovite socialne in gospodarske reforme, ki naj bi okrepile konkurenčnost gospodarstva, a projekcije so za zdaj narejene na podlagi nespremenjenih postavk. Program sicer ustvarja pogoje za uspešno integracijo v denarno unijo, s hkratnim dohitevanjem povprečnih prihodkov v EU, proračunski primanjkljaj pa naj bi se do leta 2008 znižal na en odstotek BDP, med drugim piše v oceni.
