Tiskane izdaje
Ljubljana - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) slovenske mobilne operaterje, posebno Mobitel in Simobil, ponovno poziva, naj čim prej dosežejo dogovor z vsaj enim hrvaškim operaterjem in omogočijo cenejše gostovanje Slovencev na Hrvaškem. ZPS je že ob uvedbi evrotarife operaterje pozvala, naj zagotovijo ugodnejšo ceno klicev na Hrvaškem.
Boštjan Okorn iz ZPS je danes povedal, da ta cena za Slovence še vedno ni blizu cene klicev iz EU, kljub temu, da večina slovenskih uporabnikov svoj telefon v tujini uporablja predvsem na Hrvaškem, kjer evrotarifa ne velja. Poudarili so, da so pri nekaterih tujih operaterjih že opazili, da so tudi na Hrvaškem znižali cene na raven evrotarife.
Najvišja cena klicev med gostovanjem v EU določena z uredbo
Evropska komisija je z uredbo pred lanskim poletjem določila najvišje cene klicev med gostovanjem v državah EU. Po enem letu se bo ta še znižala. Do 30. avgusta se mora znižati na največ 55,2 centa z davkom. Zdaj je cena klicev v EU enotnih 58,8 centa z davkom. Dohodni klic stane zdaj 28,8 centa z davkom, po 30. avgustu pa bo 26,4 centa z davkom. Simobil in Mobitel že zdaj ponujata gostovanje za 55 centov.
Evropska komisija razmišlja o podobni uredbi še za nekatere druge storitve, za prenos podatkov in sporočil. Cena za sporočila iz EU se giblje med sedem in 42 centi. Cena za podatkovno povezovanje v tujini je med 10-krat in 30-krat višja od tiste v slovenskih omrežjih.
ZPS potrošnikom predlaga izključitev možnosti prenosa podatkov v tujini
ZPS zato potrošnikom predlaga, da izključijo možnost prenosa podatkov v tujini, operaterje pa poleg veljavnosti evrotarife za Hrvaško poziva k preglednejšim cenikom in tarifam ter k ugodnejšim cenam za kratka sporočila med gostovanjem.
Ponudba za starejše uporabnike
Mobitelu, Simobilu, Tušmobilu, Izimobilu, Debitelu in T-2 je ZPS pretekli teden poslal pobudo, naj svojo ponudbo mobilnih telefonov prilagodijo tudi starejšim, ki jih je v družbi vse več. Večina med njimi ima težave z uporabo mobilnih telefonov, ponudba zanje pa je zelo redka in premalo izpostavljena. ZPS operaterjem predlaga, naj vidno označijo ponudbo za starejše in jo izpostavijo v naročniških centrih, hkrati pa naj prilagodijo navodila za uporabo, ki naj bodo preprosto napisana in s skicami.
O premalo izplačanih obrestih pri dolgoročnem varčevanju v NLB
V zadnjem času so ZPS za podporo prosili potrošniki, ki so jim v preučitev poslali podatke o rentnem varčevanju pri NLB. Analiza pogodbe je pokazala, da si je banka - tako kot pri modrem varčevanju - pridržala pravico enostranskega spreminjanja obrestne mere med varčevanjem, po drugi strani pa varčevalcem ni dala možnosti, da zaradi znižanja obrestne mere odstopijo od pogodb.
Zato so v enem od primerov, ki ga obravnavajo kot vzorčni primer, predlagali NLB, da ob upoštevanju zakonskih pravil in sodne prakse varčevalcu ponovno izračuna vsoto privarčevanih sredstev in mu izplača razliko. Banka je zahtevi ZPS ugodila, je povedala odvetnica ZPS Živa Drol Novak. Zaradi verjetnosti, da primer ni osamljen, varčevalce, ki so do obdobja 2003/2004 pri NLB sklenili takšno varčevanje, ZPS poziva, naj jim v pregled pošljejo dokumentacijo.
"Glede na to, da je to zdaj že drugi primer največje banke, ki je v lasti državi, da ne spoštuje odločbe vrhovnega sodišča glede sodne prakse pri načinu obračunavanja obresti, se sprašujemo, ali ne gre tukaj za načrtno zavajanje potrošnikov, komitentov," je poudarila predsednica ZPS Breda Kutin.
ZPS opozarja na verjetnost podobnih praks pri dolgoročnih varčevanjih drugih bank
Iz pojasnil, ki jih je ZPS prejel od Banke Slovenije, sklepajo, da obstaja velika verjetnost podobnih praks pri dolgoročnih varčevanjih drugih bank. Zato ZPS poziva potrošnike, naj jim v informacijo pošljejo podatke o svojih varčevanjih, če je v pogodbi določeno, da lahko banka enostransko (s sklepom o obrestnih merah) spreminja obrestne mere varčevanja in če je v pogodbi obenem določeno, da je obrestna mera v času varčevanja enaka, ali pa da se zvišuje.
O posebni finančni prilogi
V reviji Vip je marca začela izhajati posebna finančna priloga, s katero želijo informirati, izobraževati in ozaveščati potrošnike o finančnih storitvah, njihovih pravicah na tem področju ter jih obveščati o kršitvah, ki se pojavljajo. Finančna priloga, ki izhaja s podporo Banke Slovenije in Evropske komisije, je letos izšla tretjič, upajo pa, da bo prihodnje leto postala mesečnik, je še povedala Kutinova.
