Tiskane izdaje
Vrhovno sodišče je razsodilo, da zaposlenim, ki so po pogodbah o zaposlitvi po Virantovi plačni reformi prejeli previsoke zneske, teh ne bo treba vračati državi. Doslej so tako na ministrstvu za javno upravo kot tudi inšpekciji in delovnih sodiščih obeh stopenj menili drugače.
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Onkološkega inštituta, enega od javnih zavodov, ki so od zaposlenih s tožbo terjali vračilo preveč plačanih plač. S tem je v prvi odločitvi o tovrstnem zahtevku delodajalca iz javnega sektorja spremenilo odločitev nižjih sodišč. Sodišče je v svoji sodbi zapisalo, da zakon neposredno ne določa dolžnosti vrnitve preplačila, pač pa delodajalcu predlaga dogovor o vrnitvi, ki je lahko tudi odpust vračila, le v skrajnem primeru pa vložitev tožbe. S tem je okrcalo vse, ki se niso postavili na stran zaposlenih – ti so v delovnem razmerju šibkejše stranke – in ki so pripomogli, da so delodajalci tožili zaposlene. Sodišče je tudi poudarilo socialno komponento delovnega razmerja, saj je v sodbi zapisalo, da so od višine plač zaposlenega odvisne tudi nekatere socialne pravice oziroma višina socialnih prejemkov. Na tem področju pa ni predviden poračun ali ponovna odmera prispevkov za nazaj.
Prelomna odločitev
Na sodbo so se že odzvali v sindikatu Pergam, ki je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo po reviziji v imenu zaposlene na Onkološkem inštitutu. Odločitev je po njihovih besedah prelomna, saj zavrača dosedanjo prakso višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je, kot pravijo, šla izrazito v škodo delavcev.
Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da so z zadevo seznanjeni, vendar ta hip ne morejo odgovoriti, kaj sodba pomeni in kako jo bodo izvajali, saj je »zadeva precej kompleksna in potrebna podrobne strokovne preučitve glede nadaljnjega ravnanja«.
Na Onkološkem inštitutu za zdaj ne načrtujejo novih pravnih ukrepov. Sodba je po besedah generalne direktorice Zlate Štiblar Kisić pravnomočna in dokončna. Obžaluje, da je sodna praksa neenotna, pa tudi, da je moralo miniti toliko časa. »Tolmačenje vrhovnega sodišča gre v drugo smer kot dosedanja sodna praksa nižjih sodišč in pojasnil ter usmeritev ministrstva za javno upravo. Ta problematika zadeva celoten javni sektor, ne le Onkološki inštitut. Če bodo na ministrstvu sprožili kakšne postopke, bomo razmislili, ali se jim bomo pridružili ali ne,« pravi generalna direktorica. »Zame sodba postavlja pod vprašaj pravno varnost, saj se je nekaj časa uporabljala ena pravna podlaga, po kateri je bilo stališče, da so zaposleni dolžni vrniti denar za zadnjih deset mesecev, zdaj pa je sodišče sprejelo diametralno odločitev na novi pravni podlagi. Osebno se z odločitvijo strinjam, saj delavec ni odgovoren, če kadrovska služba narobe preračuna višino plače, je pa malo pozna.«
V korist delavcev
Tudi v Pergamu omenjajo pravno negotovost, le da so to doslej občutili zaposleni. Kot so zapisali, nihče od njih ni mogel biti prepričan, da je njegova plača pravilno določena in izplačana. Kadarkoli bi si lahko obetal zahtevek za vračilo določenega dela plače. Prepričani so, da bodo mnogi odslej mirneje in predvsem bolj neobremenjeno opravljali delo. »Pričakujemo, da bodo delodajalci, ki tožijo svoje zaposlene zaradi domnevno preveč izplačanih plač, nemudoma umaknili svoje zahtevke proti zaposlenim,« so zapisali v Pergamu, kjer pričakujejo, da bo odločitev tudi v poduk vsem institucijam, ki odločajo o pravicah zaposlenih. Upajo, da bodo odslej upoštevali šibkejši položaj zaposlenih in delovnopravne predpise v dvomu razlagali v korist delavcev v zasebni in javnem sektorju.
Največ preplačanih plač naj bi bilo po dostopnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje, RTV Slovenija in UKC Ljubljana. Na zavodu za zaposlovanje so, denimo, 595 uslužbencem preveč izplačana dva milijona evrov oprostili. Na Onkološkem inštitutu so zahtevke oprostili delu zaposlenih. NA RTV so sporazum dosegli s 462 zaposlenimi, tožbe pa so vložili proti 180.
