Tiskane izdaje
Ljubljana/Zagreb/Trst - V torek se bo za cestninjenje osebnih vozil in motornih koles na vseh cestninskih cestah po Sloveniji začelo uporabljati vinjete. Te je od sredine junija že mogoče kupiti pri pooblaščenih trgovcih, letos pa je na voljo samo polletna vinjeta, ki bo za osebna vozila stala 35 evrov, za motorna kolesa pa 17,50 evra.
Vinjete prodajajo Petrol, OMV Slovenija, Kompas MTS, Tobačna 3dva, Delo prodaja, Pošta Slovenije, AMZS in cestninske postaje. V tujini bodo vinjete na prodaj na vseh večjih prodajnih mestih bencinskih servisov. Kot omenjeno, je letos mogoče kupiti samo polletno vinjeto. Za letno vinjeto, ki bo v prodaji novembra, bodo morali sicer vozniki osebnih vozil odšteti 55 evrov, vozniki motornih koles pa 27,50 evra. Vinjete bodo letos zelene, prihodnje leto pa oranžne barve.
Polletna vinjeta bo veljala šest mesecev, in sicer ne glede na datum nakupa. Pri tem je treba prodajalcu povedati začetek uporabe, tako da bo ta preluknjal pravilen datum; samo s preluknjanim datumom je vinjeta namreč veljavna. Letne vinjete bodo veljale od 1. decembra 2008 do 31. januarja 2010, torej 14 mesecev. Slednje ne bodo preluknjane, datum njihove veljavnosti bo fiksen. Leta 2010 namreč prometno ministrstvo načrtuje uvedbo elektronskega cestninjenja tudi za avtomobile.
Kazen za kršitelje od 300 do 800 evrov
Za kršitelje, ki se bodo vozili brez vinjete, je zagrožena precej visoka kazen; ta bo znašala od 300 do 800 evrov. Kot je sicer znano, se višina kazni v Sloveniji prepolovi, če je ta plačana v osmih dneh. Nadzor bodo izvajali policija, prometni inšpektorat, carinska uprava in Darsovi cestninski nadzorniki. Ti bodo v prvih dneh po uveljavitvi vinjetnega sistema nadzor izvajali skupaj s policijo, v naslednji fazi pa naj bi se usposobili tako, da bodo nadzor opravljali sami.
V začetnem obdobju več poostrenih nadzorov
Nadzorniki so napovedali, da bodo v začetnem obdobju izvedli več poostrenih nadzorov. Policija pa je napovedala še, da bo nadzor izvajala tudi na vzporednih cestah, kjer zaradi morebitnega izogibanja vinjetam pričakujejo povečan promet.
Z uvedbo vinjet bo za osebna vozila in motorna kolesa prenehal veljati sistem ABC za plačevanje cestnine, ki pa ga bodo po napovedih ministrstva za promet še letos poleti uvedli za tovorna vozila. Obstoječi sistem cestninjenja oz. cestninjenje z ABC tablicami bo za tovornjake veljal do uvedbe satelitskega sistema cestninjenja, ki je za tovorna vozila predvideno za poletje 2009.
Tablice in hitre cestninske steze ABC lahko torej uporabniki nemoteno uporabljajo vse do 30. junija, dejstvo pa je, da imajo pravico tablico kadarkoli vrniti, in sicer jih lahko vrnejo do konca leta 2009.
Dars je izdal tudi zloženko o vinjetah, ki jo delijo na cestninskih postajah. V njej je zemljevid cest, za katere je obvezna uporaba vinjet, pravilno razvrščanje vozil na cestninskih postajah, cene in vrste nalepk, pojasnilo, kdo vse mora imeti vinjeto, prodajna mesta in seveda kazni za neuporabo. Zloženka je v slovenskem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, madžarskem in angleškem jeziku.
Na Hrvaškem ponujajo nadomestne poti
Dan pred uvedbo vinjet v Sloveniji hrvaško ministrstvo za turizem in Hrvaški avto klub (HAK) morebitnim hrvaškim turistom ponujata nadomestne poti, na katerih se lahko izognejo plačilu vinjete.
Hrvaška uvedbo vinjet za cestninjenje na slovenskih avtocestah doživlja kot možno oviro za prihod načrtovanega števila turistov, ki z avtomobili iz zahodne in srednje Evrope prihajajo na Hrvaško.
"Tako kot imajo Slovenci pravico uvesti šestmesečne in letne vinjete, ima tudi Hrvaška absolutno pravico predstaviti turistom zemljevide z alternativnimi cestami, ki jih je za voznike pripravil HAK", je minister za turizem Damir Bajs dejal v pogovoru za nedeljsko izdajo zagrebškega časnika Jutarnji list.
Kot je poudaril Bajs, Hrvaška od turistov ne zahteva uporabe omenjenih cest, temveč jih ponuja kot drugo možnost. "Mislim, da se na tak način je vmešavamo v notranje zadeve Slovenije", je dejal in dodal, da Hrvaška ne more storiti nič več, kot da prek interneta ter svojih diplomatskih in gospodarskih predstavništev v tujini čim bolj obvesti turiste o tem, kaj jih čaka na slovenskih avtocestah.
Največji problem za Bajsa je dejstvo, da Slovenija ni ponudila vinjet za krajši čas od šestih mesecev. "V okviru enakopravnosti vseh v EU obstaja pravilo, da morajo biti storitve tudi dvotedenske ali desetdnevne, kot to velja v Avstriji. Takšno mnenje je podprlo tudi nekaj drugih evropskih držav", je dejal Bajs.
HAK je poudaril, da je v Sloveniji zgrajenih razmeroma malo avtocest ter da je uvedba vinjet problematična tudi zaradi tega. To omenjajo tudi udeleženci razprav o slovenskih vinjetah na hrvaških spletnih portalih. Ocenjujejo, da bi morala biti tudi izbira med tedenskimi ali celo vinjetami ob koncu tedna za tranzit, ker naj bi hrvaški vozniki najbolj pogosto vozili čez Slovenijo do Avstrije na kratkem odseku mimo Maribora.
Nekateri udeleženci forumov so poudarili, da so slovenske šestmesečne vinjete cenejše kot cestnina za avtocesto Zagreb-Split, kjer morajo vozniki osebnih avtomobilov plačati cestnino v višini 314 kun (43 evrov). Obenem ugotavljajo, da Hrvaška prav zaradi tega sploh ne razmišlja o uvedbi vinjet.
Slovenske vinjete burijo duhove tudi v sosednji Italiji
Uvedba vinjetnega sistema cestninjenja na slovenskih cestninskih cestah buri duhove v sosednji Italiji, zlasti v Furlaniji-Julijski krajini, kjer za nakup vinjet vlada veliko zanimanje. Nekateri krajevni politični predstavniki medtem izražajo veliko zaskrbljenost in kritiko nad njihovo uvedbo v Sloveniji.
Tržaški poslanec Demokratske stranke (DS) Ettore Rosato je že konec maja italijansko zunanje ministrstvo pozval, naj pridobi uradne informacije glede oprostitve vinjet za male prevoznike, ki sta jih že prizadela zvišanje cen dizelskega goriva in konkurenca slovenskih prevoznikov. Zavzel se je tudi za to, naj Slovenija vsaj poskusno uvede časovno omejene turistične vinjete, tako kot je to storila Avstrija.
Načelnik svetniške skupine stranke Naprej Italija (FI) v tržaškem pokrajinskem svetu Claudio Grizono je vložil resolucijo z zahtevo, naj bodo Tržačani, Goričani in vsi tisti, ki prebivajo na območju nekdanjega Videmskega sporazuma, oproščeni kupovanja vinjet, saj so te "krivične in pretirane".
Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo meni, da se deželna vlada ne more vmešavati v odločitve slovenske vlade, lahko le opozarja na problem. Sistem, ki ga je podprla slovenska vlada, se zdi Tondu sicer pretiran, saj se za prehod tako majhnega ozemlja zahteva visoko vsoto, to kritično stališče pa bo sporočil tudi slovenski vladi.
Tržaški dnevnik Il Piccolo je objavil seznam 34 prodajnih mest vinjet v deželi. Na voljo bo tudi prospekt z informacijami o tistih cestah v Sloveniji, kjer bo mogoče voziti le z vinjeto in o načinu lepljenja vinjete na vetrobransko steklo. Il Piccolo poroča o precejšnjem povpraševanju in bojazni pred visokimi denarnimi kaznimi, ki so predvidene, če avtomobil ni opremljen z vinjeto. Informacije o vinjetah so tudi na spletni strani Italijanskega avtomobilskega kluba (Aci), ki v svojih uradih prav tako prodaja vinjete.
