Tiskane izdaje
Poletni čas, natančneje srednjeevropski poletni čas ali, s kratico, CEST (Central European Summer Time), se vedno začne in konča ob dveh zjutraj, traja pa od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru.
Kazalce na urah spomladi premaknemo za eno uro naprej oziroma z 1.59 po srednjeevropskem času na 3.00 po poletnem času, tako da ima dan 23 ur, jeseni pa za eno uro nazaj, torej z 1.59 po poletnem na 1.00 po srednjeevropskem času in s tem dan podaljšamo na 25 ur.
CEST so leta 1966 prve uvedle Italija, San Marino in Vatikan, 17 let pozneje pa kot zadnje na stari celini še Slovenija in druge države z območja nekdanje SFRJ. V nekaterih državah je občasno veljal že prej.
Nemčija: vprašanje, ali je smotrno
Premikanje ure je v Nemčiji vsakih šest mesecev predvsem tema razprav o tem, ali je prestavljanje kazalcev sploh smotrno. Oglašajo se zdravstvene zavarovalnice, ki predstavljajo ugotovitve, po katerih je vedno po premiku ur več nesreč. Po javnomnenjskih raziskavah se veliko ljudi pritožuje, da prehod na zimski in poletni čas pri njih povzroča težave, zlasti večjo utrujenost in nemiren spanec.
Tudi nemške železnice se spoprijemajo s težavami. Tako ob premiku ure vsi nočni vlaki eno uro stojijo na postajah, da v voznem redu ne bi nastala večja zmeda. Tudi argument o manjši rabe energije ni dokazan. Nemško združenje energetike in vodnega gospodarstva BDEW je še enkrat opozorilo, da že več let sploh ni bila opazno varčevanje pri rabi energije, ki bi bilo povezano s premikanjem kazalcev.
