Praksa političnega kadrovanja je stara, novost je le prijava pritiska

Afera: Brane Kralj po prijavi njegovega vmešavanja v kadrovanje v državni družbi ni več generalni sekretar LMŠ

Objavljeno
30. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
30. avgust 2019 07.41
Marjan Šarec, prvak LMŠ (v sredini), se je moral odpovedati enemu od svojih zaupnikov in tesnih sodelavcev ter generalnemu sekretarju stranke Branetu Kralju (levo). FOTO: Leon Vidic
Suzana Kos, Sandra Hanžič
Suzana Kos, Sandra Hanžič
Ob vsaki menjavi vlade in nastopu nove koalicije so se v državnih družbah zgodile kadrovske menjave. Tako je tudi v času koalicije Marjana Šarca. Njegovi partnerji so bili včeraj, po razkritju neposrednega vmešavanja LMŠ v kadrovanje, v komentarjih razmeroma zadržani. LMŠ naj pomete pred svojim pragom, takšni pritiski, kot si ga je privoščil generalni sekretar LMŠ Brane Kralj, pa da so seveda v nasprotju z načelom korporativnega upravljanja, je mogoče povzeti izjave.

»Brane Kralj mi je povedal, kako je klic potekal. Resnica je nekje vmes. Ni bilo tako brutalno, kot je gospa [Irena Prijović] povedala. Gre za besedo proti besedi. Kralj je vseeno ravnal naivno, klic ni bil primeren. Takoj mu je bilo jasno, kakšne so posledice in da ne bo več generalni sekretar LMŠ,« je po pogovoru s svojim dolgoletnim strankarskim kolegom dejal premier in predsednik stranke Marjan Šarec. Če bi poklical človek prave sorte, je dodal, zadeve ne bi prijavili. Šarec je poudaril, da ne gre za frakcije znotraj stranke, nasprotnikom pa sporočil, »naj ne triumfirajo preveč, da je lastnih pragov preveč, in če bi šli malo naokoli, bi ugotovili še marsikaj«.



5
let je Brane Kralj v LMŠ sodeloval z Marjanom Šarcem, od začetka 2018 je bil sekretar stranke


Kaj so dejstva, kaj ustvarjanje vtisa


Politično kadrovanje seveda ni nič novega, nov tudi ni način, ki smo mu priča v tem primeru. »Novo pa je dejstvo, da so to prijavili, saj doslej niso še nikogar, vsaj ne na tako dramatičen način. Očitano dejanje Braneta Kralja, to je za stranko LMŠ še posebej nerodno, je v neposrednem nasprotju s tem, na čemer je LMŠ z Marjanom Šarcem na čelu zgradila svoj nastop in položaj na trgu političnih strank,« komentira politični analitik Andraž Zorko iz družbe Valicon. Po njegovih besedah se seveda pri tem ponuja vzporednica s prejšnjo vodilno stranko SMC in njenim voditeljem Mirom Cerarjem, ki je svoj položaj zgradila na deklarirani etičnosti in poštenosti, nato pa so se »zgodili« dodatki finančnega ministra Dušana Mramorja, kar je bilo prav tako v neposrednem nasprotju z deklarirano pozicijo.

16,8
odstotka anketiranih je avgusta v barometru Dela odgovorilo, da bi volilo LMŠ


»Skupna lastnost obeh primerov je politično amaterstvo – prekaljenim političnim akterjem se kaj takega pač ne dogaja,« je prepričan Zorko. Nekateri analitiki, tudi Zorko, so že nekaj časa napovedovali, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo naraščajoča podpora vodilni vladni stranki ustavila oziroma kaj bo tista prva večja afera, od katere gre lahko samo še navzdol. Razmerje je namreč premo sorazmerno – tako hitro, kot nova stranka pridobi podporo, tako hitro jo tudi izgubi. Edina »prednost« LMŠ v primerjavi s SMC v tem primeru je, da je SMC na volitvah dosegla zgodovinsko rekordno podporo, skladna s tem pa so bila tudi visoka, na trenutke nerealna pričakovanja. LMŠ pa je dosegla le tretjino tega rezultata in temu primerno nižja so bila tudi pričakovanja. Seveda bi bilo prezgodaj reči, da je to začetek konca podpore tej stranki, še dodaja Zorko, a bi bil zelo presenečen, če ne bo ravno ta afera tisti mejnik, po katerem za stranko LMŠ ne bo nič več tako, kot je bilo. Nekateri sogovorniki menijo, da imajo sekretarji strank v tem trenutku absolutno preveliko moč pri kadrovskih odločitvah.

Bogdan Biščak
nekdanji politik LDS in Zaresa

Poteza Braneta Kralja je nedopustna, vrača nas v čase stare prakse iz začetka obdobja slovenske demokracije, ko smo še iskali pot, po kateri to demokracijo voziti. Stranka Zares je to prakso prekinila, ko smo zahtevali, da se v koalicijsko pogodbo ne da več določbe, po kateri generalni sekretarji strank koordinirajo kadrovske postopke. Kadrovanje bi moralo biti v rokah pristojnih ministrov in SDH.


Andraž Zorko
politični analitik

Gre za politično amaterstvo – prekaljenim političnim akterjem se kaj takega pač ne dogaja. Seveda bi bilo prezgodaj reči, da je afera začetek konca podpore stranki LMŠ. A bi bil zelo presenečen, če ne bo ravno ta afera tisti mejnik, po katerem za stranko LMŠ ne bo nič več tako, kot je bilo. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo naraščajoča podpora vodilni vladni stranki ustavila.

 

Kaj se bo dogajalo naprej


Pristojne institucije, protikorupcijska komisija in SDH, prednostno obravnavajo prijavo Irene Prijović. Ali bo postopek iskanja novega direktorja Uradnega lista ponovljen, v SDH ne vedo, češ da je to v izključni pristojnosti nadzornikov te družbe. Predsednica nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović je včeraj potek dogajanj, kako je generalni sekretar Šarčeve LMŠ Brane Kralj izvajal pritisk glede imenovanja Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista, predstavila protikorupcijski komisiji. Kot je pojasnil njen prvi mož Boris Štefanec, so takšni nekorektni kadrovski postopki pri nas stalnica, tako na lokalni kot tudi na državni ravni. Komisija nanje vseskozi tudi javno opozarja, a zaman. Sankcij za Kraljevo ravnanje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne predvideva, vendar ocenjuje, da je sankcija že samo medijsko poročanje. Medtem v Transparency International Slovenia prav tako ugotavljajo, da kadrovanje v državnih podjetjih pomeni veliko korupcijsko tveganje, vendar odkrivanje oziroma preprečevanje korupcije »ni bilo prioriteta nekaj prejšnjih vlad in tudi ni prioriteta sedanje vlade«.

image
Irena Prijović generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije FOTO: Jure Eržen


V katero omrežje sodi Irena Prijović
Irena Prijović je od leta 2004 zaposlena kot izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, katerega predsednik je Borut Jamnik, ta velja za enega najvplivnejših ljudi v Sloveniji. Je predsednik uprave Modre zavarovalnice ter trenutno nadzornik Krke, Cinkarne Celje in Nove KBM. Bil je predsednik nadzornega sveta Telekoma. Jamnik velja za človeka, ki ima dolgo mimo formalne izvršilne oblasti pomemben vpliv na kadrovanje v različne nadzorne svete in na različne poslovne odločitve. Po izobrazbi je matematik, velja za izjemno inteligentnega človeka. Irena Prijović je vrsto let njegova tesna sodelavka, od maja 2010 do aprila 2017 je bila članica nadzornega sveta Petrola, ki ga politika še nikoli ni izpustila iz svojih rok. Od novembra 2018 je predsednica nadzornega sveta družbe Uradni list, od septembra 2018 je članica Komisije za prejemke pri DUTB. Je diplomirana ekonomistka, študij je nadaljevala na FDV in magistrirala z delom Učinkovitost delovanja nadzornih svetov.