Prašiča nista zbolela za prašičjo kugo

Ljubljana - Laboratorijske preiskave vzorcev dveh prašičev s kmetije na območju Brežic so pokazale, da nista zbolela za prašičjo kugo. Eden od njiju, ki je kazal znake bolezni, je poginil zaradi zadušitve, ki jo je povzročila obsežna novotvorba iz limfatičnega tkiva. Pri evtanaziranem prašiču pa patologi niso našli sprememb, značilnih za prašičjo kugo, so sporočili z Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs).

Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu so v petek ponoči raztelesili dva prašiča, pri katerih je bil postavljen sum na klasično prašičjo kugo. Pri prašiču, ki je kazal znake bolezni, so ugotovili spremembe, ki bi bile lahko tudi posledica infekcije z virusom prašičje kuge. V nadaljevanju pa so ugotovili, da je prašič poginil zaradi zadušitve, ki jo je povzročila obsežna novotvorba iz limfatičnega tkiva, ki je pritiskala na sapnik.

Ko so raztelesili drugega prašiča, ki ni kazal znakov bolezni in je bil evtanaziran, patologi niso našli sprememb, značilnih za klasično prašičjo kugo.

Laboratorijske preiskave so tako pokazale, da prašiča nista zbolela za klasično prašičjo kugo. Vsi ukrepi pa ostanejo do nadaljnjega v veljavi, so še sporočili z Vurs.

Salamonova: Prašičje kuge v Sloveniji v tem trenutku nimamo

Vsi testi, ki so bili opravljeni v skladu z zakonodajo za ugotavljanje prisotnosti virusa klasične prašičje kuge, so negativni. To pomeni, da v Sloveniji klasične prašičje kuge v tem trenutku nimamo, je povedala namestnica generalne direktorice Veterinarske uprave Republike Slovenije Simona Salamon. Vse ukrepe, ki so jih uvedli zaradi izbruhov klasične prašičje kuge na Hrvaškem, pa bodo izvajali še naprej.

Salomonova je povedala, da je bilo za enega od prašičev s kmetije v kraju Slogonsko v okolici Brežic, ki je poginil, ugotovljeno, da je imel v predelu prsne votline veliko novotvorbo, ki je pritiskala na sapnik. To je povzročilo, da se je zadušil. Drugi prašič s te kmetije pa je bil usmrčen. Pri njem niso našli nobenih sprememb, značilnih za prašičjo kugo.

Vurs bo še naprej izvajal ukrepe v trikilometrskem in širšem desetkilometrskem pasu. Torej na okuženem in ogroženem območju, je poudarila Salamonova. Tako še vedno velja prepoved premikanja prašičev, kmetje pa morajo na vseh posestvih namestiti bariere za razkuževanje.

Glede na to, da je prašičja kuga izbruhnila na Hrvaškem in v Sloveniji ni bilo žarišča, pa je Vurs Evropsko komisijo zaprosil, da bi jim dovolila odvoz prašičev z ogroženih območij v zakol, in to še preden bi potekel rok, ki se uporablja za ukinitev ukrepov na okuženih in ogroženih območjih, je povedala Salamonova.

Živali že v petek evtanazirali

Veterinar veterinarske postaje Brežice je namreč v petek na manjši kmetiji z dvema prašičema v kraju Slogonsko postavil sum na klasično prašičjo kugo, o čemer je bilo obveščeno Državno središče za nadzor bolezni. To se je v petek nemudoma sestalo in lokalnemu središču za nadzor bolezni posredovalo ukrepe, ki se morajo izvesti na okuženem gospodarstvu.

Živali, pri katerih se je pojavil sum na bolezen, sta bili v petek evtanazirani, opravili pa so tudi razkužbo gospodarstva. Prašiča so nato prepeljali v Ljubljano, kjer so začeli z laboratorijsko preiskavo.

Osem slovenskih naselij v okuženem pasu

V okuženi pas v Sloveniji sodi osem naselij v občini Brežice, in sicer Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizeljsko, Vrhje in Župelevec. V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj čez 2000 prašiči. Na območju velja prepoved premikanja prašičev, popisati je treba vsa gospodarstva s prašiči, namestiti že omenjene bariere za razkuževanje, obvezna pa je tudi uporaba ustrezne delovne obleke.

Prašičja kuga ljudem ni nevarna

Rejce je Vurs že opozoril, da je prepovedano krmiti prašiče s pomijami in naj nemudoma obvestijo veterinarje o nenavadnem obnašanju prašičev. Vse prebivalce so tudi pozvali, naj ne hodijo na območja, kjer je bila bolezen potrjena. Po zadnji razkužitvi mora sicer preteči 21 dni brez vnovičnega pojava bolezni, da se lahko posebni ukrepi sprostijo.

Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi iz gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo, na primer usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev.