Prašičja kuga v Črešnjevcih?

Veterinar veterinarske ambulante Ljutomer je Državno središče za nadzor bolezni obvestil o sumu na klasično prašičjo kugo na kmetiji v kraju Črešnjevci v občini Gornja Radgona.

Objavljeno
22. marec 2007 14.16
Ljubljana – Na Državnem središču za nadzor bolezni so zjutraj ob 8.30 prejeli sporočilo, da je veterinar veterinarske ambulante Ljutomer postavil sum na klasično prašičjo kugo na kmetiji v kraju Črešnjevci v občini Gornja Radgona. Na njej gojijo 17 prašičev, od katerih sta dva kazala klinične znake prašičje kuge, so sporočili iz Veterinarske uprave RS (Vurs).

Na sedežu Vursa se je nemudoma sestalo Državno središče za nadzor bolezni ter murskosoboškemu območnemu uradu veterinarske uprave posredovalo ukrepe, ki morajo biti izvedeni na sumljivem gospodarstvu.

To je že drugi sum na klasično prašičjo kugo v Sloveniji. Prvega so postavili minuli petek na manjši kmetiji z dvema prašičema v kraju Slogonsko blizu hrvaške meje, za katera pa se je pozneje izkazalo, da nista zbolela za to boleznijo.

Osamitev prašičev, razkuževanje obutve in drugi preventivni ukrepi

Državno središče za nadzor bolezni je danes sprejelo vrsto ukrepov, ki jih je treba nemudoma izvesti. Med drugim je odredilo zaporo žarišča okužbe. Popisati je treba tudi vse živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni.

Med sprejetimi ukrepi je tudi osamitev prašičev oz. prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva. Prepovedan je promet in gibanje prašičev iz oz. na sumljivo gospodarstvo. Če je potrebno, lahko uradni veterinar prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinsekcije in deratizacije.

Prepovedan je tudi promet z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni. Prav tako je Državno središče za nadzor bolezni odredilo tudi prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oz. na sumljivo gospodarstvo brez predhodne odobritve uradnega veterinarja.

Na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na njem je treba postaviti razkuževalne bariere. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo poleg tega razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni. Med sprejetimi ukrepi je tudi razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo.

Če je iz epizootiološke poizvedbe razvidno, da so ogrožena tudi druga (sosednja ali kontaktna gospodarstva), pa je potrebno ukrepe uvesti tudi za ta gospodarstva.

Ob na Vursu tem vse rejce prašičev in okoliške prebivalce ponovno pozivajo, naj spoštujejo vse predpisane preventivne ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Predstavnike medijev in ostale prebivalce pa zaradi velike nevarnosti širjenja bolezni prosijo, naj ne hodijo v okolico okuženega gospodarstva.

Veterinarji nadaljujejo z odvzemom krvi prašičev

Več ekip veterinarjev novomeškega območnega urada Vurs v teh dneh na območju 10-kilometrskega ogroženega pasu v občini Brežice jemlje vzorce krvi in preverja klinično sliko oz. zdravstveno stanje prašičev. Hinko Maver z območnega urada Vurs je povedal, da bo Državno središče za nadzor bolezni na podlagi opravljenih preiskav odločilo o morebitni ukinitvi predpisanih ukrepov, ki jih je Vurs uvedel zaradi zaščite pred širitvijo klasične prašičje kuge.

Sedem skupin, vsaka vključuje po dva veterinarja, je z odvzemi krvi in pregledom prašičev začelo v sredo, zaključili pa naj bi v petek, je pojasnil Maver. V naslednjem tednu pa bodo novomeški veterinarji začeli pregledovati tudi prašiče v trikilometrskem okuženem pasu. 10-kilometrski ogroženi pas sicer sega tudi na območje izven pristojnosti novomeškega območnega urada Vurs, kjer pa raziskave opravljajo veterinarji celjske območne enote Vurs.

V ogroženem pasu je 550 kmetijskih gospodarstev, ki redijo prašiče. V okuženi trikilometrski pas pa sodi osem naselij v občini Brežice, in sicer Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizeljsko, Vrhje in Župelevec. V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj več kot 2000 prašiči.

Na celotnem območju še vedno velja prepoved premikanja prašičev, obvezne so bariere za razkuževanje ter uporaba ustrezne delovne obleke. Kot je znano, se je klasična prašičja kuga na Hrvaškem pojavila že lani, sedaj pa ogroža tudi ozemlje Slovenije.