Prašičja kuga v Sloveniji?

Veterinar veterinarske postaje Brežice je na manjši kmetiji z dvema prašičema v kraju Slogonsko blizu hrvaške meje postavil sum na klasično prašičjo kugo.

Objavljeno
16. marec 2007 19.35
Ljubljana - Veterinar veterinarske postaje Brežice je na manjši kmetiji z dvema prašičema v kraju Slogonsko blizu hrvaške meje postavil sum na klasično prašičjo kugo, o čemer je bilo danes popoldne obveščeno Državno središče za nadzor bolezni. To se je nemudoma sestalo in lokalnemu središču za nadzor bolezni posredovalo ukrepe, ki se morajo izvesti na okuženem gospodarstvu, so sporočili iz republiške veterinarske uprave.

Na okuženo gospodarstvo je tudi napotena strokovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Nacionalnega veterinarskega inštituta (virolog, klinik in patolog), uradnega veterinarja in terenskega veterinarja. Skupina bo opravila klinični pregled, epizootiološko poizvedbo in odvzela vzorce ter jih poslala v laboratorij. Evtanazirana prašiča bosta odpeljana na sekcijo.

Rezultati preiskav evtanaziranih prašičev znani v soboto


Dva prašiča iz manjše kmetije v kraju Slogonsko bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bodo opravili teste. Rezultati preiskav bodo znani v soboto, je danes povedala direktorica državne veterinarske uprave (Vurs) Vida Čadonič Špelič.

Živali, pri katerih se je pojavil sum na bolezen, bosta danes evtanazirani, opravili pa bodo tudi razkužbo gospodarstva. Prašiča bosta nato prepeljana v Ljubljano, kjer bo nastavljena laboratorijska preiskava. Vse teste bodo opravili v Ljubljani, je potrdila Čadonič Špeličeva.

Veljavni ukrepi se sicer ne bodo spremenili, saj je omenjena vas skupaj z bližnjimi kraji zaradi bližine hrvaškega žarišča prašičje kuge v Zagrebški županiji v vasi Vučilčevo že bila uvrščena v trikilometrski okuženi pas.

Osem slovenskih naselij v okuženem pasu

V okuženi pas v Sloveniji sodi osem naselij v občini Brežice, in sicer Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizeljsko, Vrhje in Župelevec. V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj čez 2000 prašiči. Na območju velja prepoved premikanja prašičev, popisati je treba vsa gospodarstva s prašiči, namestiti že omenjene bariere za razkuževanje, obvezna pa je tudi uporaba ustrezne delovne obleke.

Prašičja kuga ljudem ni nevarna, je pa velika škoda za gospodarstvo

Rejce je Vurs že opozoril, da je prepovedano krmiti prašiče s pomijami in naj nemudoma obvestijo veterinarje o nenavadnem obnašanju prašičev. Vse prebivalce so tudi pozvali, naj ne hodijo na območja, kjer je bila bolezen potrjena. Po zadnji razkužitvi mora sicer preteči 21 dni brez vnovičnega pojava bolezni, da se lahko posebni ukrepi sprostijo.

Klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi iz gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo, na primer usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev.

Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki predmetov ter opreme iz okuženih kmetij, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji sicer prepovedano že od oktobra 2003) ter ilegalnim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Kot navajajo v Vurs, se bolezen lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.