Tiskane izdaje
Ljubljana - Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) je danes sporočil, da v Sloveniji v letošnjem letu niso bili ugotovljeni klinični ali patološko-anatomski znaki, ki bi potrdili klasično prašičjo kugo. S tem se na NVI odzivajo na informacije v javnosti, da se je v Sloveniji pojavila klasična prašičja kuga oz. da je postavljen sum bolezni.
Ker te informacije povzročajo zaskrbljenost pri potrošnikih, imetnikih živali in živilsko predelovalni industriji, so se v NVI odločili, da zaradi ustreznega informiranja javnosti podajo strokovno razlago glede klasične prašičje kuge. Ta je po njihovih pojasnilih posebno nevarna kužna bolezen, zaradi katere obolevajo in poginjajo samo prašiči. Bolezen ni nevarna za ljudi in druge živalske vrste. Za bolezen je praviloma značilna visoka obolevnost in visok pogin živali.
Preprečevanje pojava te bolezni se je do oktobra leta 2000 izvajalo tako, da so bile živali preventivno cepljene proti klasični prašičji kugi. S cepljenjem žival ustvari odpornost na to bolezen, raven odpornosti pa se lahko dokazuje z ugotavljanjem protiteles proti virusu klasične prašičje kuge. Pri cepljeni živali so protitelesa prisotna dolgo in se prenašajo tudi na potomce. Prisotnost protiteles se dokazuje v pooblaščenih laboratorijih s predpisanimi diagnostičnimi metodami, pojasnjuje NVI.
" Protitelesa pa se lahko pojavijo tudi pri prašičih, ki so bili v stiku z virusom klasične prašičje kuge. Take živali praviloma zbolijo, kar se kaže z značilno klinično sliko bolezni in množičnim poginom živali," so sporočili iz NVI. Dodali so, da se pri serološki diagnostiki bolezni zaradi okužb živali z virusi, ki so sorodni virusu klasične prašičje kuge (na primer virus bovine diareje in druge), lahko pojavijo tudi nespecifične reakcije.
S cepljenjem so prenehali zaradi visokih stroškov
Članice EU so se po pojasnilih NVI sicer odločile, da prenehajo s cepljenjem prašičev proti klasični prašičji kugi, predvsem s ciljem, da zmanjšajo visoke stroške cepljenja. Slovenija je pristopila k temu programu konec leta 2000 in od takrat prašičev ne cepi več proti tej bolezni.
"V Sloveniji izvajamo predpisani program monitoringa ugotavljanja protiteles proti klasični prašičji kugi, v okviru tega programa z metodo Elisa testiramo reprezentativni vzorec prašičev na celotnem območju Slovenije. Namen predpisanega monitoringa je spremljanje stanja v celotni populaciji prašičev in odkriti morebitno pritajeno obliko bolezni, ki bi se lahko pojavila v obdobju po zaključenem cepljenju prašičev," izpostavljajo v NVI.
V primeru, da rezultat testiranja ni negativen, pristojni diagnostični laboratorij še isti dan obvesti Veterinarsko upravo RS (VURS), ki opravi epizootiološko poizvedovanje, da ugotovi, ali obstajajo klinični znaki bolezni ali povečan pogin živali. V primerih, ko izvora protiteles pri posameznih živali ni mogoče pojasniti, se opravijo dodatne preiskave, da se izključi okužbo s klasično prašičjo kugo, dodajajo strokovnjaki veterinarskega inštituta.
" V letu 2005 smo doslej v skladu s predpisi opravili serološke preiskave pri 45.000 prašičih. V 415 primerih smo ugotovili prisotnost protiteles proti virusu prašičje kuge. Preiskave je opravil Virološki laboratorij Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti, ki je o rezultatih obvestil VURS. Ta je opravil epizootiološko poizvedovanje, pri katerem ni ugotovil kliničnih znakov bolezni ali poginjanje živali," so še sporočili iz NVI.
V primeru, da je serološko pozitivna žival mlajša od pet let in zaradi tega ni bila vključena v program cepljenja, se opravi dodatno vzorčenje v čredi prašičev. Če bi se v takšni reji nahajala žival, okužena z virusom klasične prašičje kuge, bi pri ponovnem vzorčenju po navedbah NVI zagotovo ugotovili večje število serološko pozitivnih živali.
"Pojem sum na klasično prašijo kugo se torej lahko uporabi v primeru, ko so ugotovljeni značilni klinični znaki ali patološko anatomske spremembe pri poginulih živalih ali ko so predpisani laboratorijski testi pozitivni. Navedenih znakov pri izvajanju programa testiranja prašičev na protitelesa proti virusu klasične prašičje kuge ni bilo in zaradi tega ne moremo govoriti o sumu prašičje kuge, temveč zgolj o pozitivnih reaktorjih oziroma serološko pozitivnih živalih na protitelesa proti virusu klasične prašičje kuge," še poudarja NVI.
Do pozitivne reakcije v serološkem testu lahko pride zaradi okužbe živali z virusom klasične prašičje kuge, lahko pa tudi zaradi cepljenja živali, prenosa protiteles iz mater (cepljenih) na potomce, okužbe z drugimi sorodnimi virusi ali zaradi ilegalnega transporta cepljenih živali, so v sporočilu za javnost pojasnili predstojnica NVI pri Veterinarski fakulteti Jelka Zabavnik Piano, vodja Virološkega laboratorija na NVI Peter Hostnik in odgovorni za diagnostiko klasične prašičje kuge na NVI Jože Grom.
