Pravice otrok: petnajstletnik se lahko sam odloči za piercing

Petnajstletno dekle je varuhinjo človekovih pravic spraševalo, ali se lahko samostojno odloči za piercing.

Objavljeno
21. november 2011 20.07
Posodobljeno
22. november 2011 06.00
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika

Ljubljana – Petnajstletno dekle je varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik prosilo za pojasnilo, ali je njena pravica, da se samostojno odloči za piercing, in ali lahko na njeno odločitev vplivajo starši. Odgovor: posameznik z dopolnjenim petnajstim letom lahko samostojno odloča o vseh medicinskih posegih na svojem telesu, tudi o piercingu.

Starši torej nimajo pravice, da bi takšen poseg preprečili. Vendar bi njeno ravnanje v nasprotju z mnenjem staršev lahko poslabšalo odnose v družini. Poznavanje staršev in njihovih možnih odzivov je pomembnejše kot poznavanje pravnih pravil, še priporoča varuhinja.

To je le eden od primerov v biltenu o otrokovih pravicah, ki ga je ob obletnici konvencije o otrokovih pravicah (20. novembra 1989 jo je sprejela Generalna skupščina OZN) v sodelovanju z učenci večjih šol izdala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Bilten je namenjen predvsem otrokom višjih razredov osnovnih šol, prvim letnikom srednjih šol in tudi odraslim, saj so prav oni najbolj odgovorni za uresničevanje pravic otrok. V letošnji številki obravnava nasilje na vseh področjih in pravice otrok, da izrazijo svoje mnenje. Ob tej priložnosti jih vabi k sodelovanju in jih spodbuja, naj do konca januarja prihodnje leto pošljejo prijave.

Najpogostejše je nasilje v šoli

Varuhinja sicer ugotavlja, da je prijav nasilja čedalje več, pri čemer ne more z gotovostjo trditi, da je več nasilja tudi med mladimi. Raziskava kaže, da je nasilje v šoli povezano s čustvi. Kar 74 odstotkov otrok je že doživelo nasilje v šoli, 46 odstotkov ga je doživelo kot zafrkavanje, zmerjanje, žaljenje ali poniževanje, 30 odstotkov pa tudi kot telesno nasilje. Varuhinja opozarja še na ekonomsko izkoriščanje otrok in siljenje otrok k beračenju.

Kljub temu namestnik varuhinje Tone Dolčič pravi, da v Sloveniji ne opažajo velikih sistemskih kršitev otrokovih pravic. Zakonodaja je precej dobra, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Če bo obveljal družinski zakonik, bo po Dolčičevih besedah stanje še boljše.

Dijaški krst – fazaniranje

A vrnimo se h konkretnim primerom iz biltena. Varuhinja je prejela pobudo matere dijakinje prvega letnika srednje šole, ki navaja, da je hči obred krsta, tako imenovanega fazaniranja, doživela kot veliko ponižanje, saj so jo starejši dijaki popisali z žaljivimi izrazi, ponekod pa so se nad novopečenimi srednješolci izživljali še drugače, jih šikanirali in poniževali, učitelji pa so bili pri tem popolnoma brezbrižni. Po mnenju varuhinje je obred nesmiseln, če ga dijaki doživljajo kot nasilje. Učitelji bi se morali z dijaki natančno pogovoriti o scenariju prireditve in jih seznaniti s pravico do dostojanstva, varnosti, telesne nedotakljivosti, do izbire, svobodnega izražanja in spoštovanja pravic drugih.

Nasilje v športu

Varuhinja je bila opozorjena na sporno ravnanje posameznih učiteljev športne vzgoje in trenerjev do otrok v športnih klubih. Nekateri zahtevajo od otrok dodatne fizične naloge kot način kaznovanja za zamujanje, neprizadevnost ali neuspešnost. Po presoji varuhinje nekateri primeri pomenijo fizično kaznovanje, ki je sporno tako z etičnega in moralnega stališča kot z vidika dostojanstva otrok.

Zato poziva učitelje in trenerje, naj bodo v komunikaciji z mladimi potrpežljivi, strpni, pravični, prilagodljivi in obzirni. Merila ocenjevanja morajo biti čim bolj pravična, da otroci slabega rezultata ne bodo občutili kot krivico in kazen.

Polnoleten fant je hotel postati zakoniti zastopnik svojemu dekletu, ki še ni dopolnilo šestnajst let. Obiskati sta nameravala koncert, na katerem bi točili tudi alkoholne pijače. Zakon o varstvu javnega reda in miru namreč osebam, mlajšim od 16 let in brez spremstva staršev, med 24.00 in 5.00 uro prepoveduje vstop in zadrževanje v gostinskih lokalih ali na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače. Varuhinja je ministrstvu za notranje zadeve predlagala, naj spremeni zakon tako, da bodo starši lahko tretjo polnoletno osebo pooblastili za spremljanje otroka. Zagotovili so, da bodo predlog proučili.