Tiskane izdaje
Za ministrico je namreč tudi po sedanji zakonodaji popolnoma jasno, da tistim, ki dobivajo nadomestilo, regres ne pripada. »Kdo ima pravico do regresa? Tisti, ki dela, ima pravico do počitka. Če funkcionar, na primer državni sekretar, v času prejemanja nadomestila prevzame delovno obveznost, kar se včasih tudi zgodi, pridobi tudi pravico do koriščenja dopusta in s tem pravico do regresa. Sicer pa ne. Zame je zakon popolnoma jasen.« Predsednik vlade Borut Pahor je še pojasnil, da bodo te odločitve, ki veljajo za ministre prejšnje vlade, veljale tudi za ministre te vlade, ko bodo končali mandat.
Kot je znano, je vladna komisija za administrativne zadeve in imenovanja za obravnavo pripravila predlog o odpravi odločbe o letnem dopustu za nekdanje ministre, tako jim ne bi izplačala regresa. Odločbe o letnem dopustu za nekdanje ministre so sicer že bile izdane. Ministrstvo za javno upravo je namreč pripravilo mnenje, v katerem se je jasno opredelilo do tega, da nekdanji ministri med prejemanjem nadomestil plače niso v delovnem razmerju, torej ne delajo, ampak nadomestilo dobivajo za čas, ko se iz objektivnih razlogov ne morejo zaposliti. V tem času tudi nimajo nobene delovne obveznosti do organa, ki jim izplačuje nadomestilo, zato jim, poenostavljeno povedano, tudi dopust ne pripada, torej tudi ne regres.
Regres bi si odpravili tudi poslanci
Skoraj vse poslanske skupine bi odpravile regres za letni dopust tudi nekdanjim poslancem, vse pa se zavzemajo za celovito in sistemsko urejanje nadomestila za plače, ki ga prejemajo nekdanji poslanci. »Stanje, kakršno je, ni v redu,« meni poslanec SD Miran Potrč, ki bi podprl odpravo regresa nekdanjim poslancem. »Vprašanje nadomestila poslanskih plač je treba sistemsko urediti v zakonu o poslancih in preprečiti zlorabe.«
»Vlada je že zamudila priložnost, da bi to sistematično uredila, ko je nižala plače funkcionarjem in poslancem, ne pa, da se zadeve loti ad hoc in na pritisk javnosti,« Potrču odgovarja Jože Tanko (SDS). Poslanci največje opozicijske stranke so sicer pripravljeni na dialog, in ko bo vlada predlagala celovito rešitev problematike, jo bodo proučili in se nato odločili. »Tako kot za ministre naj velja tudi za poslance,« meni Cveta Zalokar Oražem (Zares). Institut poslanskih nadomestil je po njenem treba urediti tako, da bo služil svojemu namenu in preprečeval zlorabe, recimo, sporno kopičenje prihodkov iz različnih virov. Jakob Presečnik (SLS) je bil presenečen nad tem, da so nekdanji poslanci dobili regres. Tudi sam se zavzema za celovito rešitev poslanskih privilegijev, med katerimi, pravi, ni pravice do regresa za nekdanje poslance. Prav tako Borut Sajovic (LDS) ne pozna vzroka, zakaj bi delali razliko med ministri in poslanci, zato ukrep vlade podpira. Nadomestilo za nekdanje poslance je po njegovem potrebno, a ga je treba racionalizirati.
»Ukrep vlade je logičen,« je dejal Zmago Jelinčič (SNS), ki je že predlagal, naj nekdanji poslanci izplačan regres vrnejo. Ob tem se Jelinčič sprašuje, zakaj so do regresa upravičeni nekdanji poslanci, ki so brezposelni, in ne na dopustu, ne prejmejo pa ga drugi brezposelni državljani. »Regres za poslance, ki niso več v službi, je neumnost, ki bi jo morali odpraviti,« je dejal Franc Žnidaršič (Desus). »Če ti, ki so ga prejeli, nimajo odločbe za dopust, bi jim regres morali odbiti od nadomestila, ki ga bodo dobili prihodnji mesec,« dodaja Žnidaršič. Sam bi na pol leta skrajšal tudi rok, ko prejemajo nadomestilo, in ga odpravil v tistih primerih, ko se prekriva z drugimi prihodki, recimo pokojninami.
Iz današnje tiskane izdaje Dela
