"Pravilniki veljajo tudi za ministre"

Ravnanje uprave za pomorstvo, ki je ministru Božiču omogočila opravljanje izpita za voditelja čolna izven sedeža uprave, ima znake korupcije, pravi Drago Kos.

Objavljeno
02. november 2005 16.21
Ljubljana - Ravnanje Uprave RS za pomorstvo, ki je ministru za promet Janezu Božiču, njegovim družinskim članom in državnemu sekretarju ministrstva omogočila opravljanje izpita za voditelja čolna izven sedeža uprave, ima znake korupcije po drugem členu zakona o preprečevanju korupcije (kršitev dolžnega ravnanja). Tako v načelnem mnenju ugotavlja komisija za preprečevanje korupcije, ki je na današnji novinarski konferenci predstavila tudi sum oškodovanja v višini 600 milijonov tolarjev pri izgradnji Doma Zveze paraplegikov Slovenije.

Kot je pojasnila namestnica predsednika komisije Nadja Žnidarčič Ferrari, je komisija od časnika Finance prejela dopis z navedbo, da so minister, njegovi družinski člani in državni sekretar ministrstva 8. julija opravljali izpit za voditelja čolna v Ljubljani. V skladu z novim pravilnikom, ki ga je izdal minister Božič in je stopil v veljavo maja letos, pa se izpiti za upravljanje s čolni opravljajo na upravi za pomorstvo, ki ima svoj sedež v Kopru, izpostave pa v Izoli in Piranu.

Tako komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da je uprava za pomorstvo oziroma njena izpitna komisija, ker je dopustila izvajanje izpita za voditelja čolna izven sedeža uprave, kršila omenjeno določilo in omogočila ministru določeno korist. Na ta način so namreč minister, njegovi družinski člani in sekretar ministrstva pridobili korist v obliki prihranjenega časa in stroškov poti."V primeru ministra in z njim povezanih oseb je uprava ravnala drugače kot ravna v primerih, ko izpit opravljajo drugi državljani in jim tako omogočila privilegij, ki drugim državljanom ni dosegljiv,"je zapisano v načelnem mnenju.

Predsednik komisije Drago Kos je k temu dodal, da zadeva materialno ne pomeni veliko, so pa želeli v mnenju poudariti, da mora tudi minister, kot vsi ostali državljani, spoštovati pravilnik. Napovedal je, da bo komisija zadevo odstopila policiji.

Sum oškodovanja pri izgradnji Doma Zveze paraplegikov Slovenije

Kos je predstavil tudi ugotovitve glede sofinanciranja novega Doma Zveze paraplegikov Slovenije v Pacugu. Komisija je na podlagi prijave, ki so jo dobili pred nekaj meseci, pregledala primer in ugotovila, da je zelo verjetno, da je financiranje omenjenega doma potekalo na podlagi zavajajočih podatkov. Vsi dokumenti, na podlagi katerih je potekala investicija, namreč predpostavljajo, da gre za nadomestno gradnjo zaradi izgube objekta Zveze paraplegikov Slovenije v Pineti ob hrvaški obali. Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije kažejo, da je objekte v Pineti res zasedla hrvaška vojska, vendar le od oktobra 1993 do septembra 1994.

Od leta 1995 pa se je obnovitvena rehabilitacija nemoteno izvajala tako v Sloveniji kot tudi v objektih Zveze paraplegikov Slovenije v Pineti na Hrvaškem, ki so še vedno v njihovi lasti in jih prek najemne pogodbe s podjetjem Pinesta tudi uporabljajo. Kot je pojasnil Kos, v tem primeru tako ni šlo za gradnjo nadomestnega objekta, financiranje pa je temeljilo na napačni predpostavki. Tako se je komisija minuli teden odločila poslati dopise trem sofinancerjem - Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (50 milijonov tolarjev), Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (skoraj 450 milijonov tolarjev) in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (nekaj več kot sto milijonov tolarjev).

Zaprosili so jih za pojasnilo, ali so vedeli, da objekti v Pineti niso zasedeni s strani hrvaške vojske in je torej novogradnja temeljila na lažnih predpostavkah. V slednjem primeru bodo vsi trije subjekti imeli možnost uveljavljanja odškodninske tožbe zoper zvezo paraplegikov. Če pa je zadeva potekala z vednostjo teh organov, bi lahko govorili tudi o sumu korupcije, je pojasnil Kos.

Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela tudi mnenje glede podelitve 12-letne koncesije za opravljanje šolskih prevozov na območju občine Žužemberk, in sicer ponudniku, ki je v lasti župana omenjene občine. Komisija je ugotovila, da akt o koncesiji, na podlagi katerega je bila po izpeljanem postopku sklenjena pogodba o koncesiji, ni skladen z zakonodajo. Kot je pojasnil Kos, zakon o prevozih v cestnem prometu namreč ne dovoljuje izdaje koncesije za prevoze šolskih otrok. Zato so se odločili, da bodo občini predlagali, naj takoj izvede zakonit postopek za oddajo javnega naročila za te prevoze. Če jih občina o tem ne bo obvestila do 15. decembra, bo komisija sprožila postopek za ugotavljanje ničnosti koncesijske pogodbe pri pristojnem sodišču.