»Pravne podlage, bodisi pogodbene bodisi zakonske, za bremenitev NLB ni. Z ustavnim zakonom iz julija 1994 je Slovenija jasno sporočila predvsem tujim upnikom, ki so bili upniki po novem finančnem sporazumu z Jugoslavijo, kjer so bili milijardni dolgovi v ameriških dolarjih, da NLB za te dolgove ne odgovarja,« je spomnil Arhar. »NLB je z ustavnim zakonom dejansko začela svoje življenje, stara Ljubljanska banka pa nadaljuje poslovanje za obveznosti, ki so bile sprejete do takrat,« je povedal.
Če tega ustavnega zakona ne bi bilo, bi imeli upniki v skladu z omenjenim finančnim sporazumom z Jugoslavijo, v katerem je bila solidarnostna klavzula in klavzula o navzkrižni odgovornosti, pravico od kateregakoli dolžnika po logiki solidarnosti izterjati zneske, ki so bili predmet pogodbe, je razložil. »Na drugi strani se točno ve, da je bil leta 2001 na Dunaju podpisan sporazum o nasledstvu, ki posebej ureja to vprašanje. Hrvaška je ta sporazum ratificirala,« je opozoril Arhar. Spomnil je še, da je Hrvaška tudi z memorandumom z Mokric leta 2013 priznala, da gre za vprašanje nasledstva.
France Arhar je nekdanji guverner centralne banke in eden glavnih slovenskih pogajalcev pri nastajanju nasledstvenega sporazuma. Leon Vidic/Delo
»Sosednja država tega, kar ji ne odgovarja - ali je to arbitraža ali ratificirana pogodba ali memorandum, ne spoštuje in ne priznava,« je dejal. »Ker Hrvaška v skladu s tem memorandumom ni ustavila postopkov pred njenimi sodišči, Slovenija tudi toži Hrvaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,« je še spomnil Arhar, ki je sodeloval pri nastajanju omenjenega memoranduma. Na koncu sta ga podpisala tedanja predsednika vlad Janez Janša in Zoran Milanović. Sicer ni želel podrobneje komentirati informacije, da se je NLB odločila za poplačilo zneska, ki ji ga nalaga hrvaško sodišče, ker da podrobnosti ne pozna. Vseeno se mu zdi odločitev za poplačilo precej nenavadna. »Naj bi Hrvaška delala izvršbe po svetu,« je dejal.
»V NLB od vsega začetka vedo, kakšen je ustavni red v Sloveniji. Njihova pravna služba je imela takih primerov še in še, tako da ne vem, kaj je bil tisti sprožilec, da se je zgodilo to, kar se je.« Ne le, da NLB po njegovem mnenju ni imela nobene pravne podlage za plačilo zneska, ki ji ga je naložilo hrvaško sodišče, lahko bi rekli tudi, da je bila ta odločitev v nasprotju z ustavnim zakonom, s katerim je bila NLB ustanovljena.
Tožbeni zahtevki v višini 172 milijonov
Kdo bi moral nositi odgovornost za to dejanje v banki, ki je v državni lasti, se Arhar ni želel izrekati. »V vsaki delniški družbi so organi uprave, nadzorni svet, tudi lastnik ima svoje pravice ... Ve se, preko koga jih izvaja. Lastniki izberejo nadzorni svet, ta upravo. In to je povsod enako,« je namignil.
Po informacijah medijev je NLB doslej poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB. Skupno proti NLB in Ljubljanski banki poteka 15 tožb, ki jih v imenu hrvaške države vodita Zagrebačka banka (Zaba) in Privredna banka Zagreb (PBZ). Glede na podatke NLB tožbeni zahtevki obeh hrvaških bank znašajo približno 172 milijonov evrov glavnice, skupni znesek obresti pa že presega glavnico.
NLB sicer nasprotuje tem zahtevkom, vendar pa so bile glede na to poročilo pravnomočne najmanj tri sodbe, od tega dve neugodni za NLB, ena pa zaenkrat ugodno. Pri eni je bil znesek izterjan v izvršilnem postopku z računa pri hrvaški banki. Šlo naj bi za nekaj sto evrov. Pri drugi sodbi, ki jo je banka prejela 16. novembra lani, pa je sodišče je NLB in LB naložilo, da solidarnostno plačata Zaba 492.000 evrov glavnice »s pripadajočimi obrestmi, ki presegajo glavnico in stroške postopka v višini približno 99.000 evrov z zamudnimi obrestmi«. Plačilo je bilo treba v skladu s sodbo izvršiti do 1. decembra lani in NLB se je za to očitno odločila.
Po oceni časnika Dnevnik je šlo za znesek 1,5 milijona evrov. Neuradno naj bi banka potem januarja letos dobila še eno negativno sodbo, stala pa jo bo pol milijona evrov, v današnji izdaji navaja časnik Dnevnik.
Izplačilo teh terjatev sedaj postavlja vprašanje, kakšno bo ravnanje banke še v ostalih primerih, ki še niso zaključeni pred hrvaškimi sodišči. V NLB za zdaj uradnih pojasnil ne dajejo, prav tako ne na finančnem niti ne na zunanjem ministrstvu. Finančno ministrstvo je zagotovilo le, da Slovenija vztraja, da je »vprašanje prenesenih deviznih vlog nasledstveno vprašanje in se mora reševati v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva«.
Odzivi politikov skopi
V večini strank ne komentirajo informacij, da je NLB poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog. Odzvali so se v NSi, kjer od vlade, ministrstva za finance in NLB pričakujejo informacije, podobno poslanka Alenka Bratušek. Po oceni poslanca Bojana Dobovška je treba redefinirati odnos do Hrvaške.
Minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS Karl Erjavec je sicer v petek v izjavi za STA povedal, da je vlada o problemu že razpravljala in da je ogorčena, ker je prišlo do poplačila ene od tožb s strani NLB. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je pojasnil, da natančnih podatkov o teh izplačilih NLB nimajo oz. jih niso prejeli ne od banke, ne od vlade in ne od ministrstva za finance, vendar jih bodo zahtevali. Spomnil je namreč, da je NLB še vedno v državni lasti in mora vsak državljan vedeti, kaj se dogaja z njegovo lastnino.
Po besedah Bratuškove je žalostno, da te novice beremo od tuje agencije ter ministrstvo za finance, vlada ali NLB ne povedo, kaj so s tožbami naredili. Seveda je po njenih navedbah podpisan memorandum, ki govori nasprotno, zato je to problematično za našo državo. »Če je NLB res plačala, je vprašanje, kaj vse ostale zahteve, ki čakajo v vrsti, pomenijo za njeno bilanco ter kapitalsko ustreznost,« je poudarila Bratuškova.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek pa meni, da mora Slovenija redefinirati celoten odnos do Hrvaške in se postaviti kot država v odnosu do institucij EU. Hrvati po njegovih navedbah že ves čas ne spoštujejo dogovorov, »mi pa moramo biti na to pripravljeni in voditi proaktivno, ne pa reaktivno politiko, kot jo vodi vlada, sploh pa zunanje ministrstvo«. Po Dobovškovem mnenju bi morala Slovenija že tedaj, ko je bil problem preimenovanje Lljubljanska banka v NLB, vedeti, kaj nas lahko čaka.