Praznik in vsakdanjik

Pregovorno velja, da vse lepo hitro mine. Enako drži tudi za razpoloženje Prekmurcev in vseh drugih, ki so se v petek zbrali v beltinskem parku na prvem državnem praznovanju združitve Prekmurcev z matičnim narodom in Prekmurja s preostalim slovenskim ozemljem. Lani sprejeta odločitev, da v samostojni državi praznujemo dogodek, ki se je zgodil pred 87 leti, dokazuje, da je Slovenija trdna narodna država in da Slovenci ne bomo dovolili, da kot številčno majhen narod, vendar s trdno narodno zavestjo, jezikom in kulturo, poniknemo v čedalje bolj nasilnem globaliziranem svetu.

Prekmurci so v prazničnem razpoloženju le za trenutek pozabili na tegobe, ki jih tarejo, a se bodo že jutri spet soočili z njimi. Njihove težave niso od včeraj. Z vsemi ekonomskimi in socialnimi posledicami so se nakopičile v desetletjih in v različnih državah. Državna pomoč Prekmurju bi morala biti učinkovitejša pri premagovanju velikega razvojnega zaostanka. Pri tem ne mislimo na nekritično pošiljanje denarja iz Ljubljane na obrobje, pač pa na ustvarjanje boljših možnosti za učinkovito gospodarjenje v pokrajini. O tem je v Beltincih govoril tudi premier Janša.

Trditev madžarske manjšine v Prekmurju, da doživlja asimilacijo, ni iz trte izvita. Toda tisti predstavniki madžarske manjšine, ki želijo asimilacijo prikazati kot posledico združitve Prekmurja s slovensko matico, nimajo dobrih namenov. Asimilacija madžarske manjšine je posledica slabe ekonomske razvitosti Prekmurja, ki jo enako kot manjšina občuti tudi večinsko slovensko prebivalstvo v Prekmurju. Madžari v Prekmurju so celo na boljšem kot Slovenci. Država z dodatnim denarjem spodbuja njihov ekonomski razvoj in razvoj krajev, kjer živijo, kar seveda sodi tudi med posebne pravice madžarske manjšine, zagotovljene z ustavo in upoštevane v vsakdanjem življenju.

In kaj bi na vse to dejali porabski Slovenci na Madžarskem? Ti že desetletja živijo v revnem ekonomskem okolju in ker madžarska država ne izpolnjuje osnovnih materialnih pogojev za delovanje narodnega šolstva, pozabljajo na svoj materni jezik in tudi čedalje manj jih je.

Preberite si v tiskanem Delu