Praznik svetih treh kraljev in pravoslavni božič

Ljubljana - Kristjani danes obeležujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik svetih treh kraljev. Verniki se danes spominjajo treh mož, ki so z Vzhoda priromali v Betlehem, da bi se poklonili novorojenemu Jezusu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja bo slovesno mašo na praznik in ob štirinajsti obletnici škofovskega posvečenja daroval ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Papež ga je v škofa posvetil prav 6. januarja leta 1993.

Praznik Gospodovega razglašenja ali epifanija je bil uveden na začetku četrtega stoletja, najprej na Vzhodu, nato pa še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega oziroma z Vzhoda.

Obisk modrih opisuje Matejev evangelij, ki sicer ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar - zlato, kadilo in miro - in od tod sklep, da so bili darovalci trije. Po številu darov se je tako na Zahodu ustalilo izročilo o svetih treh kraljih, imenovanih Gašper (Kaspar), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar).

Po izročilu naj bi bil Gašper mladenič, Boltežar mož, najstarejši in sivolas pa naj bi bil Miha. Simbolično naj bi sveti trije kralji predstavljali tri človekove starostne dobe. Že v prvi Cerkvi pa so veljali za predstavnike poganskih narodov.

Večer pred praznikom svetih treh kraljev je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom). V Sloveniji tega dne navadno vse prostore hiše pokropijo z blagoslovljeno vodo in v njih kadijo s kadilom. Ponekod pa na vhodna vrata napišejo začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta, letos torej 20 + G + M + B + 07.

Pred pravoslavnim božičem želje k miru in dobrim odnosom

Pravoslavci bodo v nedeljo praznovali božič, praznik Kristusovega rojstva. Z bedenjem in polnočnim bogoslužjem po cerkvah pa se bo praznično vzdušje začelo že danes. V Sloveniji se je za pravoslavce v popisu prebivalstva 2002 opredelilo 45.908 oseb, med njimi je 32.665 Srbov, 3583 Slovencev in 2623 Makedoncev.

Med prijavljenimi verskimi skupnostmi v Sloveniji sta dve pravoslavni, Srbska pravoslavna cerkev (zagrebško - ljubljanska metropolija) in Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski.

Ohridski in makedonski arhiepiskop Stefan skupaj s svetim arhierejskim sinodom v svoji božični poslanici vsem duhovnikom, redovnikom in vsem vernikom Makedonske pravoslavne cerkve, ki praznujejo božične praznike, pošilja mir in božji blagoslov ter "veličastni pozdrav: Kristus se je rodil", so sporočili iz makedonske pravoslavne cerkvene občine Sv. Kliment Ohridski s sedežem v Kranju.

Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković pa je povedal, da bo v svojem nagovoru vernikom ob božiču spregovoril o dogajanju v minulem letu, kot poudarke za prihodnje leto pa bo izpostavil razvijanje duhovne skupnosti same, dobre in zgledne odnose z drugimi verskimi skupnostmi in cerkvami, ter skrb za prostor, v katerem živijo, da bi vsak od vernikov na svoj način prispeval svoj delež dobrega.

V Sloveniji devet pravoslavnih župnij

Bošković je povedal, da ima Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji devet župnij, v katerih deluje sedem duhovnikov, občasno pa jim pomagata še dva iz Zagreba. Po besedah predsednika Makedonske pravoslavne cerkvene občine Sveti Kliment Ohridski Atanasa Prodanskega ima Makedonska pravoslavna skupnost v Sloveniji eno cerkveno občino in več cerkvenih odborov (Maribor, Jesenice, Ljubljana in Koper). Svojega duhovnika nimajo, zato za pogrebe, poroke in krste skrbi duhovnik iz Zagreba, dvakrat letno pa Slovenijo obišče tudi duhovnik iz Makedonije.

Pravoslavci imajo nekoliko drugačno dogmo

Pravoslavna cerkev ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII., znanega kot gregorijanski koledar, zato pravoslavni verniki božič, dan Kristusovega rojstva, za razliko od katoliških praznujejo 7. januarja. Tudi njihovo tradicionalno praznovanje božiča se razlikuje od zahodnega.

Njihov verski nauk se nekoliko razlikuje od rimskokatoliške cerkve. V pravoslavni cerkvi ni osebe, ki bi imela poseben položaj, kot ga ima papež v katoliški cerkvi. Vsi patriarhi avtokefalnih cerkva so načeloma enakopravni. Za življenje pravoslavnih Cerkev je posebno pomembno bogoslužje, zelo pomembno pa je tudi meništvo. Pravoslavci verujejo, da Sveti Duh izhaja iz Boga Očeta. Ne verujejo tudi v dogmo o brezmadežnem spočetju Marije. Duhovniški celibat priznava pravoslavna cerkev samo za škofe, ki jih volijo iz vrst samostanskih duhovnikov. Duhovniki so lahko poročeni, vendar se smejo poročiti samo pred posvetitvijo. Za pravoslavno cerkev so značilne močne mistično-asketske poteze, čaščenje svetnikov in svetih podob, tj. ikon.

Pravoslavne Cerkve, ki jim pripada skupaj več kot 200 milijonov vernikov, so razširjene predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter vzhodnem Sredozemlju. Glavne skupine v pravoslavni cerkvi so ruska, romunska, srbska, od katere sta se osamosvojili makedonska in črnogorska, vendar ju srbska cerkev še vedno ni uradno priznala, pa še grška in bolgarska cerkev. Po številu vernikov so zdaj najmočnejše pravoslavne Cerkve v Rusiji, Romuniji, Grčiji in Srbiji.

Ločili so se leta 1054

Leta 1054 je prišlo do končne ločitve med vzhodno in zahodno cerkvijo zaradi spora med poglavarjem Cerkve v Konstantinoplu (patriarhom) in poglavarjem Cerkve v Rimu (papežem). Zahodna Cerkev je pozneje postala znana kot rimskokatoliška (katoliška pomeni vesoljna), vzhodna Cerkev je postala znana kot ortodoksna (pravoslavna). Od leta 1435 je bil pri slednji vodilna osebnost carigrajski, po letu 1589 pa moskovski patriarh.

Od 17. stoletja je del vzhodnih kristjanov pridružen rimskokatoliški cerkvi in priznava papeža. Gre za uniatsko vzhodno cerkev. Priznavajo rimskega papeža in dogmo filioque (trojnost), ohranili pa so svoj obred, liturgični jezik, svoje škofe in so lahko oženjeni. V Sloveniji je sicer po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 2,3 odstotka oziroma 45.908 pravoslavcev, med njimi je 32.665 Srbov, 3583 Slovencev in 2623 Makedoncev.