Prekmurje | praznik

Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matico

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Objavljeno
17. avgust 2009 09.22
Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matico
An.B./STA
An.B./STA
Beltinci - Danes je državni praznik, ko se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Osrednja državna proslava ob letošnji 90. obletnici združitve je bila v petek v Beltincih, slavnostni govornik na proslavi pa je bil predsednik DZ Pavel Gantar.

 

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

 

Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.

 

V zgodovini slovenskega naroda združitev Prekmurja z matico ni imela velikega pomena in so se je uradno le redko spomnili. Od leta 2006 pa ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan.