Papež: Naša vera je rojena na velikonočno jutro

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik - veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Objavljeno
01. april 2018 10.29
RELIGION-EASTER/POPE
B. F. Ž., STA
B. F. Ž., STA

Ljubljana/Maribor/Vatikan - Po slovenskih cerkvah so potekale jutranje vstajenjske maše, ki pomenijo vrhunec velikonočnega praznovanja. Papež bo opoldne v Vatikanu podelil tudi tradicionalni blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).

Z vstajenjem od mrtvih je Jezus po verovanju kristjanov premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.

V Ljubljani je vstajenjsko procesijo z mašo ob 8.30 vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v Mariboru pa ob 7. uri tamkajšnji nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Evangeličanski škof Geza Filo bo bogoslužje velike noči vodil ob 11. uri v Ljubljani.

Živeti in delati dobro

Ljubljanski nadškof metropolit Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici izpostavil, da je to, da kristjani resnično verujejo, da je Jezus po smrti na križu vstal od mrtvih, temelj njihove vere in krščanskega življenja. »Velika noč je seveda najprej praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, istočasno pa mora biti tudi praznik naše vere v vstajenje, praznik moje vere v vstajenje,« je dejal.

Kristjan mora po nadškofovih besedah verovati tudi v to, da je Jezusovo vstajenje prineslo njegovo osebno vstajenje, čeprav se zaveda, da je to včasih težko. »Tudi mi se namreč večkrat znajdemo v koži učencev, ki so prej pomislili na tatove, ki so ukradli Jezusovo telo, kot pa se spomnili na njegove besede, da bo tretji dan vstal od mrtvih. Zato ga moramo v praznovanju njegovega vstajenja prositi za vero, za vero v njegovo in naše vstajenje,« je dejal. Brez vere v vstajenje Jezusa in posledično osebno vstajenje so namreč po Zoretovih besedah »stvari lepe, zelo lepe, a prazne«.

Poudaril je potrebo po osebnem srečanju z Jezusom med velikonočnimi prazniki."Tudi praznik velike noči namreč lahko postane prazen in nima življenja v sebi, če ne živi iz našega osebnega srečanja z Jezusom v spovedi, v sodelovanju pri maši, v premišljevanju njegove besede, v njegovem vsakdanjem prihajanju v moje življenje,"je še dejal, vsem pa voščil veselo veliko noč.

Tudi mariborski nadškof metropolit Cvikl je v pridigi izpostavil pomen osebne vere v Jezusovo vstajenje. »Človeško gledano gre za nerazložljiv dogodek. V veri lahko spoznamo božji poseg in tudi mi sprejmemo to luč, ki ne razsvetli samo Jezusovega vstajenja, ampak da je polni smisel tudi življenju vsakega od nas,« je dejal.

Z vstajenjem je Jezus po njegovih besedah pokazal svojo moč, ki pa se ni odrazila z maščevanjem tistim, ki so ga pribili na križ, ampak v usmiljenju in odpuščanju.

Pozval je k življenju po Bogu in ob tem ponazoril, kaj natančneje to pomeni: »Živeti z njim pomeni čisto konkretno držo življenja: pomeni živeti in deliti dobroto, biti človek z duhom služenja, v odprtosti do stisk in težav ljudi okoli mene, ne vračati nasilja z nasiljem, ampak znati odpuščati in deliti spravo,« je še dejal.

Verniki skozi detektorje kovin

»Naša vera je rojena na velikonočno jutro: Jezus živi! Ta izkušnja je v samem srcu krščanskega sporočila,« je že zjutraj na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal voditelj 1,3 milijarde rimskokatoliških vernikov, papež Frančišek.

Ob 10. uri je se na Trgu sv. Petra, kjer se je zbralo okoli 80.000 vernikov, začela slovesna velikonočna maša. Trg je sicer okrašen s 50.000 nizozemskimi cvetovi in rastlinami. Med njimi je 13.500 narcis, 20.000 tulipanov in 3500 vrtnic, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Desettisočglavi množici, ki na trgu pod strogimi varnostnimi pogoji spremlja mašo, so se pridružili številni kardinali in duhovniki.

V Rimu je sicer v času velikonočnih praznikov na ulicah okoli 10.000 policistov, v italijanski prestolnici vlada precejšnja napetost. Ta teden so v Italiji opravili štiri hišne preiskave in aretirali sedem ljudi, ki naj bi bili povezani s tunizijskim državljanom, odgovornim za napad s tovornjakom v Berlinu.

Tako so verniki in turisti, ki so se danes želeli udeležiti maše, med drugim morali skozi detektorje kovin, pregledali so jim tudi prtljago. Širše območje okoli Vatikana je ob tem zaprto za promet.

Papež je vodil maše in slovesnosti že v obredih v dneh pred veliko nočjo. V soboto je ob velikonočni vigiliji krstil osem odraslih posameznikov, vključno z migrantom iz Nigerije, ki je v Italiji postal junak, potem ko je lani v državi preprečil rop. V pridigi je papež opozoril, da se kristjani ne smejo vdati prepričanju, da sami ne morejo storiti nič za odpravo številnih krivic v svetu.

Na veliki petek je papež v rimskem Koloseju vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja. Na veliki četrtek pa je v rimskem zaporu Regina Coeli umil noge 12 zapornikom, med katerimi so bili poleg osmih katoličanov tudi dva muslimana ter po en pravoslavni vernik in budist.

Poziv h koncu pokola v Siriji

 

 

Opoldne je Frančišek podelil blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu). Tudi tokrat se je v njem spomnil številnih kriznih žarišč po svetu.

 

Poglavar rimskokatoliške cerkve je pozval h koncu »pokola« v »ljubljeni in dolgo trpeči« Siriji. Zavzel se je za dostop humanitarne pomoči do potrebnih ter ustvarjanje primernih pogojev za vračanje razseljenih Sircev domov.

 

Prav tako je poklical k spravina Bližnjem vzhodu. Opozoril je, da Sveta dežela »izkuša ... rane nadaljujočega se konflikta, ki ne prizanaša najbolj ranljivim«. Še posebej je izpostavil Jemen, kjer je od marca 2015 umrlo okoli 10.000 ljudi.

 

V molitvi za »sadove miru po vsem svetu« je nato izpostavil tudi »sadove dialoga za Korejski polotok« in molil, da bi »pogovori, ki so v teku, prinesli mir in harmonijo v regiji«. Med drugim se je dotaknil tudi Venezuele, Južnega Sudana ter Demokratične republike Kongo.

Poziv k zaščiti migrantov

 

Pozval je k zaščiti migrantov ter žrtev trgovine z drogami, tihotapcev ljudi in sodobnega suženjstva. Posebno sporočilo pa je imel tudi za politike: »Naj vedno spoštujejo človeško dostojanstvo, se aktivno posvetijo zasledovanju skupnega dobrega in zagotovijo razvoj in varnost svojih državljanov.«

 

Blagoslov urbi et orbi, ki prinaša tudi odpuščanje grehov, papež redno podeli na veliko noč, božič in ob izvolitvi na papeški sedež.

 

Vsako trpljenje poveličano

Sporočilo o Jezusovem vstajenju je najpomembnejša vest celotne človeške zgodovine, kajti od tistega trenutka gredo naši koraki naprej, je v velikonočni poslanici dejal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Dodal je, da mora tudi zato vsemu svetu odmevati sporočilo: Jezus je vstal.

Kot je dejal nadškof, morajo velikonočni kristjani svetu prinašati oznanilo, da Jezus nosi »s seboj v vstajenje svoje poveličane rane kot znamenje svoje istovetnosti«.

Podaril je, da je v Jezusu vsako trpljenje, »ki mu ga izročimo, poveličano«. »Zato moramo reči odločno ne vsakemu zlu, ki na svetu povzroča trpljenje. V moči vstalega Jezusa Kristusa se moramo skloniti k vsaki bolečini, k vsakemu trpljenju; v moči njegovega vstajenja se moramo dotakniti vsakega obraza, osušiti solze, ki tečejo iz bolečine; v moči vstajenja se moramo naučiti spoštovati trpljenje. Posebej tisto trpljenje, za katerega ne znamo najti zdravila. V moči Jezusovega trpljenja in vstajenja moramo ljudje vedno znova prinašati upanje, da zadnje besede nimata trpljenje in ne smrt, ampak ljubezen in vstajenje,« je dejal.

Vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje je voščil blagoslovljeno veliko noč. »Jezus je vstal! Zares je vstal! Jezus živi in zato praznujmo. Praznujmo Jezusovo vstajenje in praznujmo tudi svoje vstajenje,« je še pozval.